Adrian P. Kezele

Knjiga Hej, človek, spravi se meditirat!, je ena najslabših knjig, kar sem jih prebral v zadnjih letih. Znano ime Adrian P. Kezele je vzbudilo dovolj zanimanja, da jo je Azrička kupila, ne nazadnje je bil 1 evro od izvoda namenjen Zavetišču za živali Prijatelji.

Tudi sam sem se končno veselil branja knjige v slovenskem jeziku. In predvsem branja o meditaciji, ki jo vsakodnevno 2-krat dnevno prakticiram že skoraj desetletje in pol. Torej temo tudi v praksi relativno dobro poznam.

Kmalu sem odprtih ust diagonalno bral stran za stranjo in se čudil, da je knjiga doživela slovenski prevod. Je slovenski bralec res nekritičen duhovni siromak, ki poskusi vse, kar se mu servira pod nos? Kaj torej reči o knjigi s prozaičnim naslovom Hej, človek, spravi se meditirat!?

Adrian P. Kezele je avtor več deset knjig, med katerimi so tudi uspešnice. To je njegova tretja knjiga, ki mi je prišla pod roke. Avtor zna in zmore bolje, to je že dokazal, razlog za izid te knjige pa je lahko zgolj njegovo priznano ime in popolna nekritičnost založbe, ki je omenjeno knjigo izdala.

Ne vem, kaj pametnega reči o pričujoči knjigi.

Več bi nemara lahko povedali kar njeni bralci. Na spletni strani založbe je namreč knjigo do tega trenutka ocenilo 26 bralk/-cev, s povprečno oceno 4.65/5. Naj me nekdo uščipne!

Knjige o meditaciji so običajno res knjige o že prebranem in že slišanem, v večini primerov pa se avtorji potrudijo vsaj s svežim pristopom. Avtorju ne moremo očitati pomanjkanja znanja ali strokovnosti, to bi bilo nekorektno, zato pa lahko omenjeni knjigi očitamo marsikaj.

Veste, kakšne so razlike med različnimi vrstami meditacij? Preverite, katero izbrati, da bosta vaša telo in um deležna največjih učinkov.

Od popreproščenosti in dolgoveznosti, do neiskrivosti (kaj meditacija vendar ne poživlja človeka?!) in reciklaže. Ja, predvsem reciklaže. Bralec se utaplja v dolgočasju in komaj požira stavke. Knjiga je po vsebinskem obsegu izjemno skromna, format in tisk sta zgolj v funkciji »obogatitve« knjige.

A to še ni vse. Še predno izvemo, kaj je meditacija, avtor nas namreč pušča v negotovosti, nam zadovoljni tečajniki že hitijo razlagati o izjemnem počutju in stanju, ki jih preveva po tem, ko jih je avtor naučil tehnike meditacije. Vmes izvemo še nekaj misli filozofov in krščanskih avtoritet, ki spregovore o meditaciji, čeprav bralci še vedno ne izvemo, kaj je meditacija.

Naslednje presenečenje me je sezulo. Avtor že na 43. strani uspe citirati – samega sebe! Ne glede na mojo osuplost je to lahko tudi svojevrsten uspeh. Šele na 49. strani nas končno razsvetli poglavje z naslovom In končno, kaj je to meditacija?, kjer avtor končno zapiše, kar skriva ves čas.

A sledi novo presenečenje. Avtor nas spet pusti v negotovosti, saj najprej ponovi stavke, ki jih je zapisal že na prvih straneh, torej še enkrat ponovi, kaj ni meditacija. Ker smo od dolgočasja pač že malce butasti.

Še enkrat izvemo, da kontemplacija, koncentracija, vizualizacija in sugestija niso meditacija. Kar je, mimogrede, povedal že v eni izmed svojih prejšnjih knjig. In če bi avtor poznal znanstveno kategorizacijo meditacij, bi vedel, da koncentracija je meditacija. In da zato vse meditacije, ki temeljijo na načelu koncentracije, spadajo v kategorijo t. i. focused attention meditation (FAM).

Nam pa zato avtor na 50. strani končno razkrije skrivnost. »Meditacija je proces postopnega umirjanja, nato pa prenehanje mentalne aktivnosti.« Avtor torej porabi več kot tretjino knjige, da zapiše definicijo, kaj je meditacija!

Spoznajte prednosti transcendentalne meditacije (TM), znanstveno najbolj raziskane sprostitvene tehnike na svetu.

Če povzamem na kratko: medtem ko avtor piše o »njegovi« Integralni meditaciji, ta sumljivo spominja na neko drugo meditacijo (tako po načinu učenja, učinkih, trajanju in pogostosti izvajanja, znanstvenih izsledkih o učinkih itn.), kar je logično, saj je bil avtor v preteklosti učitelj te druge tehnike.

Zakaj in čemu se je na neki točki domislil, da iz znanih temeljev »ustvari svojo« meditacijo, ne vem.

Vem pa, da je knjiga Hej, človek, spravi se meditirat! reciklaža avtorjeve knjige z naslovom Korak naprijed iz leta 1994, v kateri opisuje meditativno tehniko, katere učitelj je bil. Le da je slovensko »verzijo« knjige poenostavil, saj si slovenski bralci očitno zaslužimo enostavne in preproste besede do sreče. In predvsem je v reciklirani verziji knjige »njegovi« tehniki dal čisto novo ime.

V knjigi Korak naprej, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, avtor zapiše: »To knjigo sem napisal kot učitelj tehnike transcendentalne meditacije. Torej je jasno, da je zame tehnika transcendentalne meditacije (TM) najsprejemljivejša oblika meditacije.« Zakaj je (bil) avtor prepričan o tem, da je TM najboljša izbira, si lahko preberete v našem članku o transcendentalni meditaciji.

Glede na to, da je do tega trenutka, kot sem uvodoma že omenil, knjigo ocenilo 26 bralk/cev s povprečno oceno 4.65/5, bi lahko rekel le: »Hej, Slovenci, spravite se k sebi!«

Prav vse, kar lahko preberemo v knjigi, deluje kot kopija ali reciklaža nečesa že znanega. V samem uvodu nam avtor tudi prizna, da s knjigo oglašuje samega sebe in »njegovo« meditacijo. S čimer pa najbrž ni nič narobe. Le kot bralci se naučimo zajemati vodo iz izvira.

Kjer voda še ni kalna.