Bela mrtva kopriva, z znanstvenim imenom Lamium album, je veliki koprivi podobna zelnata trajnica. Raste ob živih mejah, na poteh, ob obronkih gozda, na poteh in travnikih.

Čeprav je bela mrtva kopriva pri nas precej razširjena, pa najbrž prej najdete njeno sorodnico, prav tako razširjeno škrlatnordečo mrtvo koprivo, z znanstvenim imenom Lamium purpureum. Slednje imamo tudi na Najini domačiji v izobilju, za razliko od bele mrtve koprive. So pa vse mrtve koprive zelo okusne in seveda užitne, rumeno mrtvo koprivo pa lahko nabiramo celo izpod snega pozimi.[i]

Bela mrtva kopriva pripada družini ustnatic, tako kot bršljanasta grenkuljica, o katerim sem že pisal. V višino zraste od 20 cm do 50 cm. Cveti od aprila do oktobra, najprimernejši čas nabiranja zdravilne koprive pa je od marca do septembra.

Bela mrtva kopriva vsebuje saponine, sluzi, tanine, flavonoide, eterična olja, minerale … Še posebej zdravilne rastline, ki vsebujejo eterična olja, nabiramo v dopoldanskem času ob lepem in suhem vremenu.

Bela mrtva kopriva je v Sloveniji razširjena, a ni prisotna povsod. Na Najini domačiji je denimo ni, je pa zato v izobilju škrlatnordeče mrtve koprive.

Uporaba bele mrtve koprive v kulinariki

Mrtva kopriva je zaradi podobnosti dobila ime po »navadni« koprivi, mrtva pa se imenuje zato, ker za razliko od navadne koprive ob dotiku kožo ne opeče, saj nima žgalnih dlačic. Kot rečeno, pa so vse vrste mrtve koprive zelo okusne in uporabne v kulinariki.

Najpogosteje se uporablja v solatah, čajih, juhah in drugih zelenjavnih jedeh. Pogosto so cvetovi mrtve koprive na krožnikih kot okras jedem. Če jo uporabljate v kuhanih jedeh, jo dodajte v jed šele proti koncu kuhanja, saj bo tako ohranila večino svojih zdravilnih učinkovin.

Liste lahko nabiramo od marca do julija in jih dodajamo k solatam. Prav tako so tudi brsti oz. poganjki odlični dodatek k solatam. Med letom nabirajte čim več listov, poganjkov in cvetov užitnih divjih rastlin ter iz njih napravite vrhunske in zdrave solate. Liste mrtve koprive pa lahko namesto zelenjave uporabimo tudi v juhah.

Pri mrtvi koprivi so uporabne celo korenine. »Nabirate« jih lahko praktično ves vegetacijski čas ter jih uporabljate v zelenjavnih jedeh.

Uporaba v zdravilstvu

Nekoč je bela mrtva kopriva veljala za zelo priljubljeno in uporabno rastlino. Prav tako je bila del ljudskih verovanj oz. vraž, saj so ljudje verjeli, da če kravi obesiš venec iz bele mrtve koprive okoli vratu, ti bo ta povsod sledila.

Belo mrtvo koprivo so ljudski zdravilci uporabljali predvsem za odpravljanje zdravstvenih težav pri ženskah, saj naj bi pomagala pri nerednih in bolečih menstruacijah. Prav tako so nekoč verjeli, da naj bi bila bela mrtva kopriva uspešna pri vzpostavljanju ravnovesja pri šibkih in nenehno utrujenih dekletih[ii], uporabljali pa so jo tudi kot pomirjevalo za boljši spanec.

Iz sestave (bele) mrtve koprive (v uvodu zgoraj) lahko razberemo, da je lahko v pomoč pri težavah sluznice, saj naj bi zel blagodejno učinkovala na sluznico. Danes se mrtva kopriva v zdravilstvu največ uporablja v obliki čajev in drugih pripravkov.

V preteklosti je imela bela mrtva kopriva posebno mesto v zdravilstvu, danes pa je zdravilna zel najpogosteje v uporabi kot čajni pripravek ali kopel.

Cvetovi mrtve koprive odlična hrana za čebele in čmrlje

Čmrlje, pa tudi (divje) čebele, še posebej privlačijo cvetovi mrtve koprive, saj so dober vir zgodnjega nektarja in cvetnega prahu. Predvsem zgodaj spomladi, ko še ni v izobilju cvetov za nabiranje nektarja, je mrtva kopriva idealna za nabiralke cvetnega prahu.

Nekateri zato rastlino imenujejo tudi »bee nettle« ali čmrljeva oz. čebelja kopriva.

Recept za čaj in bele mrtve koprive

Vzemite 1 ali 2 čajni žlici listov rastline. Prelijte jih z 250 ml vrele vode in v pokriti posodi pustite cca 5 – 10 minut. Nato odcedite.

Pijete po 1 skodelico dva do trikrat dnevno. Vedno si pripravite svež čaj, naj vam ne stoji na štedilniku.

Recept za sedečo kopel

Za sedečo kopel si v banjo nalijete toliko vode, da je spodnji del telesa z vodo pokrit do višine popka. Sedeča kopel iz bele mrtve koprive je priporočljiva predvsem po jemanju antibiotikov.

Pomaga obnavljati sluznico, blaži razdraženost ter deluje protibakterijsko in protiglivično.

V banjo nalijte vodo. Nato pripravite poparek iz 2 – 3 pesti zelišča bele mrtve koprive in 1 litra vode. To nato dodajte vodi v banjo.

Viri

i] Coco Burckhardt, Babičina naravna zakladnica, Založba Mladinska knjiga 2017, str. 219.

[ii] Rudi Beiser, Užitne divje rastline, Založba Narava 2015, str. 145.