S povečano uporabo in izpostavljenostjo družbenim omrežjem se povečujejo tudi negativni vplivi na samopodobo njenih uporabnic in uporabnikov. Mlajše generacije naj bi bile bolj dovzetne za vplive, ki jih prinaša olepšana resničnost vplivnežev. Pa je to res?

So starejše generacije, ki so vse bolj aktivne predvsem na Facebooku, res imune na vplive? Ali tudi sami uživajo v pozornosti, ki jim jo ponujajo družbeni mediji? Kaj sploh pomeni imeti vpliv na uporabnike družbenih omrežij? Kakšni so ti vplivi? V katerih primerih bi lahko govorili o negativnih vplivih na samopodobo uporabnic in uporabnikov, in v katerih primerih bi lahko vpliv šteli kot pozitiven, kot navdih?

Članek Kako družbeni mediji krojijo iskrenost v naši družbi je uvod v Zoom pogovorni večer, ki ga na Najini domačiji organiziramo skupaj s Splošno knjižnico Ljutomer.

Pogovorni večer smo poimenovali Krogotok, saj morajo mnenja nenehno krožiti. Na večerni Krogotok ste vabljeni vsi, ki nas boste s svojim mnenjem obogatili in ste pripravljeni svoje mnenje tudi jasno deliti.

Potekal bo v torek, 6. 12. 2022, od 18.00 do 19.00 ure.

Prijavite se lahko na spodnjem linku.

Kateri so najbolj uporabljani družbeni mediji?

Socialni ali družbeni mediji so pomenili revolucijo v komuniciranju z javnostjo, saj so spremenili  način, kako so ljudje ali podjetja v javnosti predstavljali sami sebe ali svoje produkte, kako so komunicirali in (si) izmenjevali informacije.

Družbena omrežja - kakšni in kateri so negativni in pozitivni vplivi na njihove uporabnike?

Med najbolj vplivnimi in uporabljanimi družbenimi mediji so:

  • Facebook
  • Instagram
  • Twitter
  • TikTok
  • Youtube
  • LinkedIn

Pomen družbenih omrežij

Vse večja vloga in pomen družbenih omrežij sovpada z vse manjšo vlogo tradicionalnih medijev. Nikogar več ne zanimajo informacije časopisnih hiš, kaj se je dogajalo včeraj, če lahko informacije gledajo v neposrednem prenosu. Danes se po vsem svetu protestne manifestacije ljudstva proti politikam dogajajo v živo preko družbenih omrežij.

Celo novinarji tradicionalnih medijev vsebine družbenih omrežij pogosto štejejo kot prvi informacijski kanal, saj protestniki objavljajo informacije neposredno s terena. Spremljanje družbenih omrežij je denimo v ZDA omogočalo policiji hitrejše odzivanje na nepredvidljive razmere, ki so nastale v mestih po množičnih protestih zaradi ubitih temnopoltih državljanov s strani policistov.

Protestniki izkoriščajo moč družbenih medijev, saj lahko protestne zahteve in odzive nanje predvajajo v živo in neposredno s terena.

Prav protestnikom – v času arabske pomladi leta 2011 – pripisujejo zasluge, da so se družbena omrežja kot učinkovito komunikacijsko orožje zapisala v zavest ljudi in prebudila politike, da so končno prepoznali veliko moč neposrednega obveščanja s terena.

Mladi in vloga družbenih omrežij

Danes družbena omrežja neposredno oblikujejo pogled generacije mladih na njihovo samopodobo in samozavest. Študije ugotavljajo, da pretirana izpostavljenost in prekomerna uporaba družbenih medijev prispeva k številnim psihološkim motnjam ter povečanemu tveganju za duševno zdravje. Negativni vpliv na mlade se kaže v povečanemu tveganju za:

  • depresijo
  • anksioznost
  • ljubosumje
  • osamljenost oz. občutek izoliranosti
  • samopoškodovanje
  • motnje hranjenja
  • pomanjkanjem spanca
Pretirana uporaba družbenih omrežij lahko vpliva na posameznikovo počutje.

Vplivi pa niso zgolj negativni. S pravilnim izobraževanjem in predvsem vzgojo lahko mladi izkoristijo neštete priložnosti, ki jih ponujajo družbena omrežja. Mladim morajo družbena omrežja predstavljati sredstvo (za doseganje, izpolnitev ipd.), ne pa smoter pri grajenju osebne identitete. Družbena omrežja omogočajo:

  • interakcijo s prijatelji in drugimi uporabniki
  • izražanje stališč
  • izmenjavo mnenj ter idej
  • priložnost za učenje novih stvari
  • razvoj in grajenje skupinskih identitet (denimo kulture)

Starejši in družbena omrežja

Napak je prepričanje, da so negativnemu vplivu (pa tudi pozitivnemu, seveda) podvrženi le mladostniki. Starejša generacija je tista generacija, ki danes prevladuje na Facebooku. Mladi, ki so bolj vešči video in foto produkcije, so se večinoma usmerili na druga družbena omrežja (Youtube, Tik Tok, Instagram).

Starejša populacija pa po ugotovitvah študij družbena omrežja uporablja iz drugih razlogov od mlajše generacije. Zadnja študija raziskovalcev iz Univerze v Alabami ugotavlja, da je glavno vodilo starejših pomanjkanje osebnih interakcij.

Starejši prav tako znajo unovčiti pozornost, ki jim jo prinaša izpostavljenost na družbenih medijih. Mnogi se pohvalijo s cvetočim vrtom, za katerega skrbijo, ali s pridelki iz lastnega vrta. Drugi opisujejo svoje notranje življenje, razgaljajo osebne stiske ali prigode, spet tretji se hvalijo s svojimi dobrodelnimi dejanji. Četrti objavljajo slike svojih vnukov, ki nikoli niso privolili v objavo svojih slik.

Raziskovalka dr. Pavica Sheldon, ki je izvajala študijo pravi, da jih je ugotovitev o starejših posameznikih, ki uporabljajo vizualne medije za (samo)promocijo, nekoliko presenetila.

Niti starejša generacija ni imuna na samovšečno izpostavljanje svojih "vrlin".

Danes nihče – ne ustvarjalci ne uporabniki – ni imun na vplive družbenih omrežij. In kot vidimo, jih prav vsi izkoriščajo za svoje (osebne) namene. Influenserji in granfluenserji ostajajo vrsta, ki se narcistično navdušuje nad samimi sabo in za družbo pogosto precej nepomembnimi lastnimi dosežki. 

Kaj je torej tako posebnega na družbenih omrežjih, da je postal odskočna deska za samovšečneže in samopromotorje vseh starosti?

Deli z nami tudi ti svoje mnenje in izkušnje na Krogotoku, pogovornem Zoom večeru, ki bo potekal v torek, 6. 12. 2022, od 18.00 do 19.00 ure.