Med večino ljudi še vedno velja prepričanje, da jesti zdravo pomeni tudi jesti drago hrano. Celo predrago, da bi si to lahko privoščili. Pa je to res? Ali gre le za hiter izgovor, da nam ni treba niti poskusiti?
Spremembe so vsekakor težke in neprijetne za večino od nas. Ko razmišljamo o tem, da bi morali narediti spremembe in red v svoji prehrani, se nam najpogosteje pojavijo dvom in globoko zakoreninjena prepričanja povezana s tem.
Leta, najverjetneje pa kar celo svoje življenje, smo jedli na določen način. Poslušali le svoj apetit in željo, ki navadno bolj kot našo potrebo po hranilih, nahrani našo psiho, torej naše strahove, nervozo in žalost. V takšnih čustvenih trenutkih namreč najraje posegamo po hrani, ki ni dobra za nas, nam je pa v tolažbo.
Informacij je ogromno in ne vemo, kje sploh začeti. Mogoče lahko preprosto začnemo pri tem, da naredimo prvi korak. Kajti kjer je volja, se vedno najde tudi pot. Sproščeno, z dobro voljo in pripravljenostjo, da poskusimo, lahko daleč pridemo. Predvsem pa pozabite na vse predsodke. Zdrava hrana je lahko zelo okusna in tudi cenovno dostopna.
Najprej velja izprašati samega sebe, zakaj se pravzaprav ne prehranjujem bolj zdravo. Kaj nas ovira, če si to pravzaprav želimo? Najpogosteje najdemo praktične izgovore, kot so npr., da nimamo časa, da je zdrava hrana draga in neokusna.
A če pogledamo povsem realno hitro vidimo, da gre zgolj za samosabotažo, ki nam preprečuje, da stopimo iz svoje udobne cone poznanega in poskusimo nekaj novega. Pa četudi gre za spremembo na bolje.
Vprašajmo se tudi, kaj želimo vnesti v svoje telo. S spoštovanjem in ljubeznijo do sebe, vanj vnašajmo hranila, ki ga v prvi vrsti podpirajo. Ko nehamo kupovati procesirano hrano, sladkarije, slane prigrizke in podobna že pripravljena živila, nam ostane denar, ki ga lahko investiramo v osnovne sestavine, kot so (ekološko) sadje in zelenjava, žita, stročnice, začimbe, semena, oreščki …, iz katerih potem sestavljamo raznolike in kvalitetne obroke.
Seveda ima hrana, ki jo kupujemo v supermarketih, zasoljene cene. Temu težko oporekam. A vam zagotavljam, da večina hrane, ki jo tam kupimo, tudi težko uvrščamo med zdravo, polnovredno ali svežo hrano.
Zato sem pripravila nekaj predlogov, ki nam bodo v pomoč pri tem, da bo naša zdrava hrana tudi cenovno dostopna.
Za to, da bomo jedli zdravo, ne rabimo kupovati nenavadnih živil, tujih žit ali prehranskih dodatkov, za katere prej še nikoli nismo slišali. Začnemo lahko z osnovami, ki jih že poznamo. Govorimo o kvalitetnih osnovnih sestavinah. Prava hrana namreč nima sestavin, ampak je sestavina.
Po žita in moko se odpravimo v najbližji mlin. Moka je sveže mleta, v najboljšem primeru na kamne, in občutno cenejša kot v trgovini. Sadje in zelenjavo nabavimo pri lokalnem kmetu, ki kmetuje ekološko. Velikokrat bomo v njihovi ponudbi našli tudi sveža zelišča, začimbe, semena in oreščke, ko je sezona temu primerna.
Ne rabimo nujno kupovati živil, ki so certificirano ekološka, če si tega trenutno ne moremo privoščiti. Vsekakor so pesticidi stvar, na katero velja biti pozoren. Toda če si vzamemo malo časa za pogovor, lahko najdemo kmeta, ki kmetuje v skladu z naravo in ne uporablja pesticidov (ali vsaj v manjši meri), čeprav nima pridobljenega certifikata za ekološko kmetovanje. Tako kupimo hrano, ki je lokalna, sezonska in najbolj pomembno, sveža. Saj do našega krožnika ni prepotovala pol sveta.
V kolikor nas pesticidi vseeno skrbijo, lahko sveže sadje operemo s sodo bikarbono. Naredimo mešanico 1 litra vode in 1 čajne žličke sode bikarbone ter v njej operemo sadje in zelenjavo. Soda naj bi odstranila sledi pesticidov z naše hrane.
Marsikateri prehranski izdelek se z malo volje lahko naučimo pripraviti sami. Za to ne rabimo biti ravno kuharski mojstri. V pripravo bomo sicer vložili nekaj več časa, a bomo pridobili ogromno. Poleg tega, da bomo prihranili denar, bomo poznali izvor in kvaliteto sestavin, ki jih bomo uporabili. Konec dneva pa veliko pomeni tudi občutek zadovoljstva ob tem, da postajamo bolj samooskrbni in manj potrošniško naravnani. Največja nagrada pa je seveda odlično počutje in zdravo telo, ki nam dobro služi.
Poglejmo le nekaj idej, kaj lahko pripravimo sami. Za večino njih najdete recepte prav na Extraveganzi:
Zelo veliko lahko pridobite tudi s tem, ko se naučite sami peči svoj kruh in druge pekovske izdelke iz sveže mlete moke ali celo izdelati svoje testenine, svaljke ipd.
Vem, da nam čas velikokrat tega ne dopušča. A z dobrim planiranjem vnaprej in postavljanjem prioritet, se vse da. Vsaj občasno, ko lahko pripravite več stvari tudi za vnaprej.
Ko je govora o sadju in zelenjavi, je najdražje prav tisto, ki ni v sezoni. Zato vsekakor velja upoštevati, da kupujemo sezonsko zelenjavo in sadje, ki trenutno zorita. Hkrati pa bomo s tem tudi najbolje poskrbeli za svoje telo. Narava ima namreč čarobno moč, da nam v pravem trenutku ponuja tisto, kar naše telo najbolj potrebuje. Če imate to možnost, lahko iz zrelega sadja in zelenjave pripravite ozimnico, s katero boste popestrili jedi v zimskih mesecih, ko ni na voljo veliko svežih sadežev. Tako lahko poleti kuhate raznorazne omake, živila vložite v kis, posušite ali zamrznete, da s tem podaljšate njihovo uporabnost.
Spoznajte tudi model prehranjevanja 5s – namenjen je ljudem, ki jih zanima zdrava prehrana v najosnovnejši in najmanj predelani obliki.
Največ lahko privarčujemo prav s tem, da čim več vzgojimo sami na svojem vrtu. Če te možnosti nimamo, se nekaj vrst zelenjave ali sadja lahko goji tudi na balkonih, kjer dobro uspevajo paprika, češnjev paradižnik, solata (vrste, ki se režejo), rukola, blitva, stročji fižol, ohrovt in brstični ohrovt, por in celo jagode. Poleg zelenjave ali samostojno lahko posadimo začimbnice in užitne cvetlice, na primer vijolice, ognjič, kapucinke in druge. Pazimo le, da uporabimo kvalitetno zemljo, da bodo naše rastline lahko lepo obrodile in dobile potrebne hranilne snovi. Na balkonu gojeni pridelki imajo resda morda manjšo hranilno vrednost, a vsaj zagotovo veste, na kakšen način ste jo vzgojili.
Če imamo interes in željo, se lahko spoznamo z divjimi rastlinami, ki so užitne in navadno v izobilju rastejo v bližini našega doma oz. okolja, v katerem živimo. Divje rastline so zelo bogate z vitamini in minerali in so prava super živila. Prav tako lahko nabirate gobe, če ste ljubitelji le teh ali pa jih celo gojite doma na štoru npr. shitake.
Ko gre za zdrave malice ali kosila za v službo ali šolo, je najbolj varno planirati vnaprej. Kadar smo lačni, bomo namreč najhitreje posegli po nezdravi hrani, hkrati pa bomo najverjetneje zapravili tudi več, kot bi sicer.
Večino surovin lahko skuhamo ali popečemo vnaprej in jih potem jemo dva ali tri dni. Nesemo jih lahko tudi s seboj, ko nam čas ne dopušča sveže priprave jedi vsak dan. Vnaprej lahko npr. skuhamo proseno ali ajdovo kašo, popečemo čičeriko, podušimo določeno zelenjavo in dodamo še kakšna semena ter pripravimo odlično sestavljeno jed, ki je bogata z raznoraznimi, potrebnimi hranili.
Odlična izbira so tudi krekerji, zelenjavni čips ali presne ploščice, kot odličen prigrizek za na pot poleg svežega sadja in zelenjave. Brez težav jih lahko pripravimo sami, njihova prednost pa je tudi ta, da jih lahko jemo več dni.
Še ena prednost planiranja tedenskih obrokov vnaprej je ta, da lahko predvidimo, katere sestavine bomo čez teden potrebovali. Tako se izognemo temu, da nakupimo preveč in potem ne zmoremo pojesti svežih sestavin. Ali pa po drugi strani vsak dan potrebujemo še neko sestavino, ki jo potem kupimo v trgovini za višjo ceno in najverjetneje zraven še tri druge stvari, ki niso bile na našem seznamu.
Ne rabimo vedno pripravljati kuharskih mojstrovin, če nam to ni v veselje. Med seboj kombinirajte raznoliko izbiro osnovnih sestavin in odkrivajte vedno nove kombinacije okusov.
Sploh v toplih mesecih lahko večino živil uživamo surovih ali le poparjenih na pari. V zimskih mesecih pa so super rešitev juhe in enolončnice, ki nas pogrejejo, njihova priprava pa nam ne vzame veliko časa.
Še pomemben predlog, ki nas pravzaprav ne stane nič. Ne pozabimo, da je začetek zdrave prehrane pri našem odnosu do nje in načinu na katerega se prehranjujemo.
Živimo v časih, ko je hitenje postalo del našega vsakdana. Avtomatizirano počnemo večino stvari, ki od nas ne zahtevajo pretirane pozornosti in prisotnosti. Med obroki nas večina bere, brska po telefonu ali celo opravlja delo za računalnikom, od katerega se ne moremo odtrgati. A zelo pomembno je, da se naučimo ustaviti ter v opravila, kot je hranjenje, spet vnesti več zavesti (t. i. čuječe prehranjevanje).
Čuječe prehranjevanje je drugačen pristop do prehranjevanja. Gre za spoznavanje samega sebe, naših misli, čustev in vzorcev. Skozi proces med drugim ugotavljamo tudi, kako svoja čustva povezujemo s hrano, na kakšen način se s hrano tolažimo ali mašimo svojo praznino, katera hrana našemu telesu dobro dene in katera ne, kdaj smo res lačni in kdaj jemo zaradi čustvene stiske ali dolgčasa. Predvsem pa smo pozorni na to, kdaj smo siti.
Že preprosti občutek hvaležnosti in ljubezni ob pripravljanju obroka ter uživanje ob jedi, ki smo jo pripravili, ima velik pomen za naše zdravje. Če obrok jemo počasi pa poskrbimo tudi, da hrano dovolj prežvečimo in prepojimo s slino. S tem posledično ne obremenjujemo pretirano svojih prebavil in poskrbimo za lažjo prebavo in boljšo absorpcijo hranilnih snovi.
Pri svojem poskusu zdravega prehranjevanja in bolj ugodnega nakupovanja se vsekakor skušajte izogniti popolnosti. Prav ta je najpogosteje krivec, da že nekje na začetku poti obupamo.
Zastavite si cilje, ki se jih boste lahko držali. Vsak teden lahko v svojo rutino vpeljete novo navado, ki jo boste tisti teden preizkusili. Na svoje morebitne neuspele poskuse pa glejte kot na lekcije, ki so vas nekaj naučile. In nikar ne obupati – rajši poskusite najti drugačen način, da spet poskusite. In uspete.
Predvsem pa počnite stvari z veseljem in radovednostjo in ne iz občutka, da morate. Najdite pozitivne plati zdrave prehrane, nove jedi, ki vas bodo navduševale, nove izkušnje in poznanstva ter bodite pozorni na svoje počutje. Četudi vas je v spremembo pahnilo slabo zdravje, lahko iz tega potegnete kar največ.
Extraveganza v novi podobi.
Preverite, kako dobite dostop do več kot 350 člankov in receptov.
Dobrodošli v Prlekiji.
Dobrodošli v objemu narave.
Copyright © 2018–2024 Najina domačija & Zavod Extraveganza.
Vse pravice pridržane. Nepooblaščena uporaba avtorsko zaščitene vsebine je prepovedana in kazniva.
Kupimo stare osončene deske z gospodarskih objektov!
Deske morajo biti vsaj 2 m dolge, vsaj 2 cm debele in vsaj 12 cm široke.
Plačilo takoj v gotovini!
Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo. Preberite več.
