Gibanje in kvaliteten spanec sta za otrokov razvoj izjemnega pomena. V prvih letih prav telesna aktivnost in spanec pripomoreta k dodatni spodbudi razvoja možganov (števila nevronov in sinaptičnih povezav) ter vplivata na razvoj centralnega živčnega sistema. Z gibanjem pa med drugim učinkovito razvijamo tudi spomin in kognitivne lastnosti otrok, spodbujamo ustvarjalnost in vplivamo na socializacijo (več o tem v nadaljevanju).
Še en pomemben vidik gibanja pa je, da na dolgi rok s telesno aktivnostjo krepimo odpornost imunskega sistema. Zato je telesni in gibalni razvoj otrok, poleg vzgoje in izobraževanja, eden najpomembnejših vidikov, ki bi mu morali starši in vzgojitelji v skrbi za otroke posvečati največ pozornosti.
Telesna aktivnost pri otrocih, mlajših od 5 let, pa je tesno povezana z ugodnimi zdravstvenimi kazalniki, kot so manj zamaščenosti, boljše zdravje kosti in okostja, ustrezen razvoj motoričnih sposobnosti ter boljše kardio-metabolično zdravje. Poglejmo, koliko gibanja in spanja priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala priporočila, koliko gibanja oz. telesne aktivnosti naj bi bili deležni otroci v prvih 5. letih življenja. Za največje koristi za zdravje bi morali starši/skrbniki in vzgojitelji upoštevati vsa priporočila za telesno aktivnost, sedeč življenjski slog[i] in spanec v 24-urnem ritmu dneva in noči.
Spoznajte osnove gibalne abecede, s katero lahko v največji meri prispevamo k optimalnemu razvoju in zdravju naših otrok.
Dodatne koristi za zdravje pri otrocih pa dosežemo, če nadomestimo sedečo aktivnost s srednjo do visoko intenzivno telesno aktivnostjo, ob tem, da ohranimo spodaj navedene priporočene dolžine spanja.
Te smernice veljajo za vse zdrave otroke, mlajše od 5 let, ne glede na spol, kulturno ozadje ali družbeno-ekonomski položaj družin. Priporočene smernice so osnova za normalen razvoj otrok z različnimi sposobnosti in zmožnostmi.
Otrok naj bo telesno aktiven večkrat na dan in ob različnih priložnostih, predvsem prek interaktivnih iger na tleh. Upoštevajte načelo »več je bolje«. Pri otrocih, ki še niso shodili, to pomeni najmanj 30 minut aktivnosti preko dneva v položaju na trebuhu (v času budnosti).
Otroci naj ne bodo za več kot 1 uro naenkrat v otroškem vozičku, na stolu za hranjenje ali v nosilki oz. kenguruju. Uporaba elektronskih naprav NI priporočena in se odsvetuje. Ko je otrok v sedečem položaju, pa je zelo priporočeno, da mu berete ali pripovedujete zgodbe.
Upoštevajte, da potrebuje otrok med 0 in 3 meseci starosti 14–17 ur kvalitetnega spanca.
Če je star med 4 in 11 meseci pa 12–16 ur, kar vključuje tudi dremež.
Preberite tudi, zakaj so elektronske naprave škodljive in kaj priporočajo strokovnjaki glede uporabe elektronskih naprav pri otrocih in mladostnikih.
Otrok mora biti aktiven vsaj 3 ure (180 minut) na dan, pri čemer je raznolika in različno intenzivna telesna aktivnost (vključno z zmerno do visoko intenzivnostjo) razporejena preko celega dneva. Velja načelo »več je bolje«.
Otroci naj ne bodo več kot 1 uro naenkrat v otroškem vozičku, na stolu za hranjenje ali v nosilki oz. kenguruju ali pa dalj časa v sedečem položaju. Za 1-letnike uporaba elektronskih naprav sede (gledanje televizije, videoposnetkov ali igranja računalniških iger) NI priporočena.
Za 2-letnike naj čas uporabe elektronskih naprav sede NE presega 1 ure. Velja načelo »manj je več«. Ko z otrokom preživljate čas sede, pa je zelo priporočeno, da mu berete ali pripovedujete zgodbe.
Priporočeno je od 11–14 ur kvalitetnega spanja na noč, vključno z dremežem, rednim spanjem in prebujanji.
Spoznajte 5 najpomembnejših vidikov v razvoju otroka, ki jih morajo poznati vsi starši.
Otrok mora biti aktiven vsaj 3 ure (180 minut) na dan, pri čemer je raznolika in različno intenzivna telesna aktivnost razporejena preko celega dneva. Od tega pa morajo biti otroci med 3. in 4. letom deležni najmanj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne aktivnosti. Tudi tukaj velja načelo »več je bolje«.
Otroci naj ne bodo več kot 1 uro naenkrat v otroškem vozičku ali dalj časa v sedečem položaju. Uporaba elektronskih naprav sede (gledanje televizije, videoposnetkov ali igranje računalniških iger) naj bo omejena na največ 1 uro na dan. Velja načelo »manj je več«. Ko z otrokom preživljate čas sede, pa je zelo priporočeno, da mu berete ali pripovedujete zgodbe.
Priporočeno je od 10–13 ur kvalitetnega spanja, kar lahko vključuje dremež, redno spanje in obdobja prebujanja.
Gibanje oz. telesna aktivnost omogoča celosten razvoj otroka. Pri zdravem otroku je razvoj vedno celosten in zajema usklajeno delovanje z različnih področij: telesnega, kognitivnega, čustvenega in socialnega. Gibanje oz. telesna aktivnost pa je tisti element, ki je v procesu razvoja in odraščanja katalizator, saj aktivno vpliva in sooblikuje razvoj otroka na več ravneh.
Na telesnem nivoju gibanje med drugim vpliva na razvoj možganov in centralnega živčnega sistema, saj mišični impulzi aktivnega otroka ves čas vplivajo na živčevje in ga tako »silijo«, da se razvija. Prav tako so aktivne mišice v začetnem obdobju odgovorne za rast in razvoj kompleksnosti možganov, saj gibanje vpliva na živčni sistem, ta pa neposredno vpliva na rast števila nevronov in sinaps. Ves ta razvoj pa potrebuje razvejane poti, ki morajo možganom dovajati hrano – kisik. To je naloga dihalnega in žilnega sistema, ki se z aktivnostjo in razvojem krepi ter na ta način možgane oskrbuje s prepotrebnim kisikom.
Na kognitivnem nivoju je gibanje posredno udeleženo s prej omenjenimi aktivnostmi in vplivom na razvoj možganov. Z razvojem možganov, povečevanjem števila nevronov in sinaptičnih povezav, je otrok opremljen za razumevanje procesov, ki se ukvarjajo s procesiranjem, obdelovanjem, shranjevanjem in posredovanjem informacij v najširšem smislu. Ti mentalni procesi vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Na čustvenem nivoju je gibanje delno prepleteno s področjem socialnega nivoja, saj telesna aktivnost otrokom omogoča medsebojno spoznavanje na igriščih, druženje in sprejemanje drugačnosti. Preko igre se otroci učijo vrlin (poštenosti, sodelovanja, upoštevanja drugih …) in moralnih osnov (spoštovanje pravil, pomoč drugim …). Igra ima v razvoju otroka pomembno vzgojno in socializacijsko vlogo, ki presega koristi, ki jih prinaša telesna aktivnost.
WHO priporočila za telesno dejavnost, sedeč življenjski slog in spanje zdravih otrok do 5. leta starosti, NIJZ, https://www.nijz.si/sl/who-priporocila-za-telesno-dejavnost-sedec-zivljenjski-slog-in-spanje-zdravih-otrok-do-5-leta.
Mark S. Tremblay, Salomé Aubert idr., Sedentary Behavior Research Network (SBRN) – Terminology Consensus Project process and outcome, International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 10. junij 2017. https://ijbnpa.biomedcentral.com/
articles/10.1186/s12966-017-0525-8.
[i] Sedeč življenjski slog je vsaka budna aktivnost posameznika, medtem ko je v sedečem, naslonjenem ali ležečem položaju. Na splošno to pomeni, da kadar koli oseba sedi ali leži, se vede sedeče. Običajno sedeč življenjski slog vključuje gledanje televizije, igranje video iger, uporabo računalnika, tablice ali telefona (gre za »čas, preživet na zaslonu«), vožnjo avtomobila in branje.
Extraveganza v novi podobi.
Preverite, kako dobite dostop do več kot 350 člankov in receptov.
Dobrodošli v Prlekiji.
Dobrodošli v objemu narave.
Copyright © 2018–2024 Najina domačija & Zavod Extraveganza.
Vse pravice pridržane. Nepooblaščena uporaba avtorsko zaščitene vsebine je prepovedana in kazniva.
Kupimo stare osončene deske z gospodarskih objektov!
Deske morajo biti vsaj 2 m dolge, vsaj 2 cm debele in vsaj 12 cm široke.
Plačilo takoj v gotovini!
Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo. Preberite več.
