Znanstveniki za poskuse uporabljajo celo živali različne starosti, spola, ravni razvoja ter zdravstvenega stanja – strah in permanentni stres že tako slabo vplivata na živali –, kar v praksi pomeni, da so rezultati eksperimentalnih postopkov že zaradi omenjenih razlogov različni in zato pogosto povsem neverodostojni. Tega se zavedajo tudi mnogi raziskovalci z različnih področij, ki se zavzemajo za ustavitev nezanesljivih in za živali pogubnih testiranj.

Dejansko so zaradi razlik med živalmi in ljudmi prvi poskusni zajci pogosto prav ljudje, ki se v zadnjih stadijih bolezni kot rešilne bilke prostovoljno odločijo za preizkus novih zdravil.

Ob vsem védenju zato še toliko bolj osuplja dejstvo, da je sodnik slovenskega sodišča v primeru Radan – zdravniku Ivanu Radanu so sodili za odgovornost smrti štirih bolnikov na ljubljanski nevrološki kliniki – želel informacije, ali so kakršne koli možnosti za izvedbo poskusa s kalijem na živalih, »da dokončno in popolnoma ugotovimo, kakšni so učinki kalija na živo bitje.« [iii] Zahtevi so ugodili in za potrebe dokazovanja usmrtili tri prašiče, na katerih so predhodno že opravljali poskuse. [iv]

Da živali resnično niso najprimernejši modeli za preučevanje človeških bolezni, nazorno pokaže primer acetilsalicilne kisline, glavne učinkovine zdravila Aspirin, ki povzroča nepravilnosti oziroma deformacije v razvoju pri miših, podganah, psih, mačkah, zajcih in celo opicah, človek pa jo uporablja za blaženje bolečine, za zniževanje telesne temperature in za zaviranje vnetja. [v]

Tudi če odmislimo pravice, ki jih živalim tako ali drugače odrekamo na vseh področjih, kjer je prisoten kapital in možnost ustvarjanja dobička, pa je testiranje na živalih še vedno prisotno skoraj izključno zaradi moči farmacevtske industrije, ki že zadnjih nekaj desetletij velja za eno najdobičkonosnejših gospodarskih panog na svetu.

Vpliv farmacevtske industrije na politiko, akademske kroge, zdravniške ordinacije in bolnišnice ter strokovne publikacije, s tem pa tudi na ostalo nestrokovno javnost, je perpetuiran z lobisti, ki farmacevtski industriji tlakujejo pot do ustvarjanja/spreminjanja zakonov ali predpisov, s tem pa si farmacija zagotavlja ohranitev statusa ene od vodilnih gospodarskih panog ter dolgoročno utrjuje svojo moč, položaj in vpliv.

Problem testiranja na živalih

Omenjeni problem bi lahko strnili v več točk. Glavni razlog je etični vidik, ki od nas zahteva, da končno vzpostavimo odnos do čutečih bitij in prenehamo z antropocentričnim in specističnim [vi] vedenjem. Drugi pomemben razlog je, da poskusi na živalih pogosto ne dajejo veljavnih rezultatov za ljudi, saj so živalski modeli, ki jih raziskovalci uporabljajo kot biološke modele za ljudi, nezanesljivi in netočni, ker nimajo napovedne vrednosti.

To so, resda le v kontekstu nekaterih živalskih vrst, spoznali tudi v ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje, kjer so leta 2015 končno prenehali z eksperimentiranjem na šimpanzih, [vii] ki ga je financirala vlada ZDA, in priznali, da so nove znanstvene metode in tehnologije napravile njihove eksperimente na šimpanzih povsem neuporabne. [viii]

Druge živali te sreče (še) nimajo. Za praktično vse znane človeške bolezni poskušajo raziskovalci spodbuditi podobne vidike bolezni pri živalih in tako ustvariti živalski model te bolezni. A primerjanje različnih živalskih vrst ne more služiti kot biološki model za človeško vrsto, čeprav je testiranje (na živalih) obvezno za vsako zdravilo ali snov, ki pride na trg.