Lokalno (slovensko) pridelana hrana – zdrava prehrana po modelu 5s

Pojem lokalno pridelana hrana nekateri pojmujejo zelo široko. Za ene je lokalno tisto, kar zraste v širši okolici mesta, v katerem živijo, za druge pojem lokalna hrana vključuje celoten Balkan in širše. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera priporoča, da naj bo lokalna in ekološka (sezonska) hrana pridelana največ 150 km od mesta bivanja.

Po svetu je pojem lokalno pridelana hrana širok, kot so široke ceste, plantaže ali države, po katerih potuje hrana. Pojem lokalno ni uradno določen ali pod nadzorom s strani služb, temveč je precej ohlapen, zato je lokalnost pridelave v veliki meri odvisna od tega, koga vprašate po izvoru hrane.

Pojem lokalno se lahko določi z več kriteriji: z oddaljenostjo izvora pridelka od trga, z bivanjem znotraj meja večjega mesta ali države, pa tudi denimo z regionalnimi mejami. Ne glede na različne definicije organizacij o tem, kaj pomeni lokalno, pa nam zdrava pamet vendarle pove, da pojem lokalno govori o nečem, kar je relativno blizu mestu našega bivanja.

Je lokalno pridelana hrana tudi zdrava prehrana?

V članku ekološko (sonaravno) pridelana hrana smo lahko videli, zakaj se je z zdravstvenega vidika bolje prehranjevati z ekološko pridelano hrano. Prav tako pa je treba vedeti, da ne omogoča vsaka lokalno pridelana hrana tudi zdravega prehranjevanja. Lokalnost pridelave določa zgolj bližino mesta pridelave, nič pa ne pove o tem, na kakšen način je bila hrana pridelana. Torej, ali je kmet pri vzgoji uporabljal pesticide, ali je zemljo »hranil« z mineralnimi gnojili …

Pomembno se je zavedati, da je hrana, pripeljana iz sosedje vasi, tudi bolj sveža od tiste, ki za pot porabi tisoče kilometrov preko oceana. Predvsem pa je sveža v smislu, da jo imate lahko nekaj ur po obiranju/utrganju že na svojem krožniku.

Lokalno pridelana hrana pa ima lahko tudi višjo hranilno vrednost, saj ima običajno več časa za naravno zorenje – čemur seveda botruje odločitev lokalnega kmeta, ki ni ujetnik industrijskega razmišljanja »čim več pridelka v najkrajšem času«. Kar pa ne pomeni, da je lokalno pridelana hrana tudi a prióri bolj hranilna, saj na hranilnost – kot že omenjeno – vplivajo tudi drugi dejavniki.

Zagotovo pa velja, da manj kot je korakov med izvorom hrane (njivo) in vašim krožnikom, manj je možnosti za različne vplive (kvarljivost, nižja hranilna vrednost, okus, aromatičnost …) na hrano.