Kihanje, smrkanje, nadležen kašelj in bolečine v grlu so spremljevalci prehladnih obolenj v jesenskem in zimskem času. Čeprav prehlad jemljemo bolj kot nepotrebno nadlogo, ne kot resno obolenje, pa si ob nepravem postopanju in s premalo posluha do našega telesa lahko pridelamo večje zdravstvene težave. Zato je tudi ob prehladu pomembno, da znamo telo podpreti in mu pomagamo nazaj do zdravja.

Iz želje po hitrem okrevanju pogosto posežemo po nepotrebnih zdravilih, sredstvih za zaviranje kašlja ali vročine in celo antibiotikih. Pa je vse to res potrebno? Ali nam nežno in učinkovito lahko pomagajo naravne rešitve? Moj odgovor je vedno v prid naravi. Ker le-ta telo podpre in mu dovoli, da sam opravi z virusi, ki so v večini primerov povzročitelji prehladnih obolenj. Hkrati pa nima stranskih učinkov, ki telo še dodatno obremenijo in posledično dolgoročno slabijo naš imunski sistem.

Zbrani napotki so primerni tako za otroke kot za odrasle. Brez težav se lahko uporabljajo tudi kot podporna terapija ob jemanju zdravil, kadar so le-ta potrebna.

Kaj torej lahko naredimo sami?

Najboljša je preventiva

Bolje preprečiti kot zdraviti. Torej je logičen prvi korak skrb za zdrav imunski sistem, da bo le-ta dobro opravljal svojo funkcijo. V članku z nasveti za naravno krepitev imunskega sistema boste našli kar nekaj nasvetov in pomembnih vidikov skrbi za našo odpornost. Zdrava prehrana, dovolj gibanja na svežem zraku, dovolj tekočine in skrb za psihično zdravje so tisti temelji, ki poskrbijo, da je naše telo zdravo. Zdravo telo pa lažje opravi tudi s prehladom, če do njega pride.

Dovolj počitka

Velikokrat se ob nastopu prehlada oborožimo s sirupi, pastilami in čaji, pozabimo pa na preproste osnove. Vsekakor sta prav počitek in dober spanec najučinkovitejša ukrepa za povrnitev naših moči. Seveda tudi tukaj velja, da je pomembna preventiva. S tem mislim, da moramo telesu nameniti dovolj počitka tudi takrat, ko smo zdravi. Tako poskrbimo, da se naše telo obnavlja in deluje optimalno. Ob bolezni in prehladu pa je počitek nujen korak, ki ga nikoli ne bi smeli izpustiti.

Se želite zaščititi pred prehladi, ki razsajajo v službi ali šoli? Preverite načine, kako okrepiti imunski sistem družine na naraven način.

Protivnetna hrana

Pri izbiri hrane poslušajmo svoje telo. Če nam hrana ne diši, jo za določen čas nadomestimo z napitki, ki bodo hidrirali in čistili naše telo.

V pomoč nam je lahko tudi kvalitetna, ekološka, hladno stisnjena kokosova maščoba, ki vsebuje lavrinsko kislino. Le-ta v telesu deluje protivirusno in protibakterijsko, zato je kokosovo maščobo, v času bolezni, dobro (tudi v večji količini) dodajati že pripravljenim jedem.

Določena zelenjava in sadje, predvsem rdeče in oranžne barve, delujejo protivnetno in tako zelo dobro pomagajo našemu telesu ob bolezni. Izberimo sveže plodove in pazimo, da so le-ti ekološke pridelave, saj ne želimo telesa še dodatno obremeniti s pesticidi. Odlična podporna zelenjava ob bolezni so paradižnik, paprika, korenje in oranžne vrst buč. Od sadja je priporočljivo uživati surove sadeže, npr. jagode, češnje, maline, lubenice, mandarine, pomaranče, melone, mango, papajo in granatno jabolko.  Od naštetega izbirajte tisto, kar je trenutno v sezoni in kar lahko dobite na svojem vrtu ali pri lokalnih ponudnikih.

Začimbe so prav tako odlična podpora v času prehladov. Med drugim lahko v svoje jedi ali solate dodajamo peteršilj, origano, timijan in baziliko. Začimbe, če je le mogoče, dodamo sveže, v že pripravljene jedi, saj s tem od njih dobimo največ vitaminov, mineralov in antioksidantov. Več o neverjetni moči začimb si lahko preberete v članku Dejstva o zdravilni moči začimb in zelišč, ki jih še ne poznate.

Močno protivnetno delovanje ima tudi kurkuma, iz katere lahko pripravimo napitek z rastlinskim mlekom, v katerega dodamo žličko kurkume in sladilo. Recept za odličen protivneten kurkumin napitek najdete v članku Veganska vroča čokolada z izbranimi začimbami.

Še ena zelo podporna korenina je ingver, ki ga lahko pijemo v obliki čaja ali pa ga dodamo v sveže stisnjene zelenjavne ali sadne sokove.

Napitki

V času prehlada vedno pazimo, da je naše telo dobro hidrirano. Prva izbira naj bo mlačna ali topla voda, ki ji po želji občasno dodamo stisnjen sok limone, pomaranče, mandarine ali grenivke, s čimer vodo oplemenitimo z minerali. Za močnejši protivneten napitek dodamo sadnim sokovom še žličko nepasteriziranega, ekološkega jabolčnega kisa. Takšni napitki pomagajo hidrirati in čistiti telo, limeta pa hkrati deluje tudi kot naravni antibiotik.

Ustrezna hidracija telesa nam med drugim pomaga vzdrževati tudi ustrezno vlažnost sluznic. To pomeni, da se sluznice lažje obnovijo in se gosta sluz hitreje razredči in izloči iz telesa.

Občasno si lahko privoščimo zeliščni čaj iz posušenih zelišč, ki bo dodatna podpora našemu telesu. Čaj ni vedno zadostna izbira za hidracijo telesa, zato pazite, da vedno popijete tudi dovolj vode ali drugih hidracijskih napitkov.

V članku Čajne mešanice za hladnejše dni lahko med drugimi najdete naslednjo mešanico, ki je odlična podpora telesu v času prehlada:

Mešanica za prehladna obolenja, ki vsebuje cvetove lipe, cvetove bezga, lučnik in dobro misel: dve žlici mešanice prelijemo s pol litra mrzle vode in zavremo ter kuhamo še 2 minuti. Nato čaj odstavimo in pustimo stati še nekaj minut. Precejen čaj počasi pijemo čez dan.

Od drugih zelišč lahko za čaj uporabimo tudi bezgove cvetove, ozkolistni trpotec in islandski lišaj ali gorski lišaj. Oba omenjena lišaja na primer ščitita sluznice in blažita kašelj. Odlična izbira je tudi navadni slez (korenina), saj pomaga vlažiti in umiriti razdraženo sluznico grla, pomirja kašelj in hkrati mehča sapnično sluz ter s tem olajša izkašljevanje.

Inhalacija

Inhalacija nam lahko pomaga odmašiti nos, s čemer olajša dihanje in hkrati blaži dražeč kašelj. Uporabimo lahko le slano vodo in inhaliramo večkrat dnevno tako, da nad paro nagnemo glavo in jo pokrijemo z brisačo ali uporabimo inhalator.

Inhalacije izvajamo do trikrat dnevno in pazimo, da para ni prevroča, saj lahko na tak način še dodatno poškodujemo in razdražimo nosno sluznico.

Preverite znanstvene ugotovitve, kakšen vpliv ima mrzla voda na zdravje! Spoznajte 5 prednosti plavanja v mrzli vodi za zdravje.

Eterična olja

V pomoč so nam lahko tudi določena eterična olja. Uporabljamo jih kot aromoterapijo ali pa jih redčena v baznem olju mažemo na predel podplatov, prsnega koša in med lopatici. Pomagala nam bodo odmašiti nos, olajšala dihanje, pospešila izločanje goste sluzi in dvignila obrambno moč telesa. Olja, ki jih najpogosteje uporabljamo v ta namen, so: evkaliptus (globulus, za otroke radiata), čajevec, bor, poprova meta, timijan in sivka.

Več napotkov za uporabo eteričnih olj boste našli v članku Čudovit svet eteričnih olj.

Izpiranje nosu s slano vodo

Če nos in sinuse redno izpiramo s slano vodo, bo to pospešilo čiščenje nosu in posledično hitreje umirilo nadležno curljanje. Če imamo občutek, da izpiranje našo sluznico še bolj draži, s tem prenehamo in si namesto tega pomagamo s parno inhalacijo slane vode.

Grgranje

Ob težavah z bolečim grlom nam je lahko v pomoč grgranje slane raztopine ali čajev. Odličen za ta namen je poparek ali prevretek iz žajblja, ki deluje protivnetno, razkuževalno in blaži bolečino ter tako pomaga odpravljati vnetje žrela.

Čaj za grgranje pripravimo tako, da eno čajno žličko posušenih zdrobljenih listov žajblja prelijemo z 1 dcl vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10-15 minut. Nato precedimo in grgramo večkrat na dan, priporočeno je od 2 – 4 krat.

Žajbelj ni najboljša izbira, kadar opažamo, da so naše sluznice izrazito suhe. Takrat za grgranje raje uporabimo slano vodo, islandski lišaj ali slez.

Obloge iz zelja ali gline

Pri hujših bolečinah in vnetjih v grlu oziroma pri angini je zunanja obloga na vratu lahko odlična pomoč. Za obkladke uporabimo zeljne liste in glinene obloge, ki jih lahko uporabljamo izmenično tako, da en dan uporabljamo zeljne liste, naslednji pa glineno oblogo.

Doma pripravljeni sirupi

Pri jesenskih tegobah, ki spremljajo prehlad, so nam lahko v pomoč tudi sirupi, ki jih lahko kupimo ali jih pripravimo sami. Eden najbolj poznanih sirupov so prav gotovo t.i. smrekovi vršički, ki so jih uporabljale že naše babice in mame. Omenjeni sirup blaži težave z dihali in olajšuje izkašljevanje. Pripravimo ga tako, da spomladi naberemo mlade smrekove vršičke, ki jih v plasteh, izmenjaje z ekološkim trsnim sladkorjem, polagamo v steklen kozarec. Le-tega dobro zapremo in položimo na sončno okensko polico za približno tri mesece.

Druga dobra izbira je sirup iz črne redkve, ki se odlično obnese ob trdovratnem suhem kašlju, oslovskem kašlju ali ob veliki količini sluzi v bronhijih. Pripravimo ga tako, da v sredino gomolja izdolbemo luknjo in vanjo natresemo nekaj ekološkega, trsnega sladkorja. Po približno 12 do 24 urah se sladkor spremeni v sirup. Uživamo ga večkrat dnevno, po potrebi več dni zaporedoma.

Nasvet za konec

Zdravljenje z naravo je nekaj, kar moramo vedno izvajati s posluhom do sebe in svojega telesa. Uporabljajte tiste napotke, ki vas pokličejo in vam težave dejansko olajšajo. Pri tem bodite pozorni, da telesu namenite dovolj časa in počitka za regeneracijo.

Če opazite, da se vaše zdravstveno stanje ne izboljšuje ali se celo slabša se po nasvet obrnite na zdravnika.