Navadni regrat ali Taraxacum officinale, kot je njegovo znanstveno ime, je zagotovo ena od najbolj uporabljanih zdravilnih divjih rastlin v naših krajih in drugje po Evropi. Raste po zmerno toplih območjih severne poloble. Je zelnata trajnica, ki spada v družino radičevk – košarnic (Cichoriaceae). Pri nas prične regrat cveteti že spomladi, pozno v marcu in cveti do julija.
Navadni regrat, ki v višino zraste od 10 do 40 cm, boste našli praktično povsod, celo med tlakovci in razpokanimi cestišči, saj se izjemno lahko zasadi. Največ pa ga raste na travnikih, pašnikih, vrtovih in ob poteh.
V prehrani ga najpogosteje uporabljamo v solatah na tisoč in en način ter kot sestavino v juhah. Poznamo tudi regratov med, recept za domačo pripravo smo že objavili, ki ni tako gost kot čebelji med. Pa tudi v cvetovih, ki so osnova regratovega medu, je najmanj zdravilnih učinkovin.
Že v davni preteklosti so ljudje uživali regrat v različnih oblikah kot dragocen vir hranil, mineralov in vitaminov, saj so verjeli, da lahko blagodejno deluje na njihovo zdravje. Sodobna znanost je dokazala, da so imeli naši predniki prav, saj je regrat učinkovit v boju z različnimi kompleksnimi in sodobnimi boleznimi.

Čas nabiranja regrata
Tako kot vse zdravilne rastline, tudi regrat nabiramo na neokrnjenih predelih travnikov, ki niso pognojeni ali kontaminirani s pesticidi. Mlade liste običajno nabiramo med marcem in junijem, njegove korenine pa v jeseni, nekje od septembra do novembra. Če nabirate korenine v aprilu ali maju, imajo višjo vsebnost grenčin. Korenine nabrane od septembra do novembra pa imajo kar do 40 % višjo vsebnost inulina[i].
Prav zaradi visoke vrednosti inulina[ii], se ga priporoča sladkornim bolnikom, saj naj bi spodbujal trebušno slinavko (pankreas), da izloča več inzulina.
Regratovi listi so sicer najokusnejši pred cvetenjem, nato pa s staranjem postajajo vse bolj grenki. Tistim, ki jim grenke rastline po okusu ne ustrezajo preveč, priporočam rešitev v obliki namakanja regrata v mlačni vodi, nato pa sperite regrat še v hladni vodi. Na ta način lahko grenkobo dokaj učinkovito ublažite. Znano je, da ko regrat enkrat odcveti, postanejo listi bolj grenki, zdravilne snovi pa se preselijo v korenine.
Regratove cvetove za regratov med pa običajno nabiramo od sredine aprila dalje. Nabiramo tiste, ki še niso popolnoma razcveteni. Ti imajo v sebi še veliko soka, ki poživijo okus regratovega medu.

Učinkovine in hranilne snovi
Navadni regrat vsebuje izjemno veliko vitaminov in rudninskih snovi. Listi vsebujejo izjemno visoke količine vitamina K ter predstopnje vitamina A, pa tudi visok delež vitaminov C, B2 in B6. Od mineralov so v regratu v največjih količinah zastopani kalcij, železo in mangan.
Prav zaradi široke zdravilne in hranilne vrednosti, je regrat tako izjemno uporaben. Regratove liste lahko denimo uživamo sveže v solatah, korenine regrata lahko pražimo in uporabljamo kot dodatek pri pripravi kave. Izvleček iz regrata pa se lahko uporablja tudi kot aroma v živilih.[iii]
Zaradi prisotnosti različnih hranilnih snovi, vključno z vitamini, minerali in maščobnimi kislinami, uživanje regrata dokazano vpliva tudi na zdravje.
Hranilna vrednost v 100 g regrata
Preverite okvirno hranilno vrednost hranil v 100 gramih svežih regratovih listov [iv].
Hranilna vrednost v 100 g regrata in delež priporočenega vnosa (PDV) v %
- Energijska vrednost (kcal/kJ): 34/142 (2 %)
- Skupne maščobe (g): 0 (0 %)
- ––– Nasičene maščobe (g): 0 (0%)
- Ogljikovi hidrati (g): 4,9 (2 %)
- ––– Sladkorji (g): 2,2 (3 %)
- Beljakovine (g): 2,9 (6 %)
- Prehranske vlaknine (g): 2,8 (9 %)
Vitamini in minerali
- Vitamin A (µg): 1200 (150 %)
- Vitamin C (mg): 35 (44 %)
- Vitamin K (µg): 778 (1037 %)
- Riboflavin-B2 (mg): 0,3 (21 %)
- Vitamin B6 (mg): 0,3 (21 %)
- Kalcij (mg): 187 (23 %)
- Železo (mg): 3,1 (22 %)
- Mangan (mg): 0,3 (15 %)
Koristi regrata za zdravje
Pregled znanstvene literature o učinkih regrata na zdravje kaže, da se v znanstveni literaturi pogosto poroča o dvanajstih zdravilnih lastnostih navadnega regrata (Taraxacum officinale). Te lastnosti vključujejo diuretične, hepatoprotektivne, antikolitične, imunoprotektivne, protivirusne, protiglivične, antibakterijske, antiartritične, antidiabetične, proti debelosti, antioksidativne in protirakave učinke.
Raziskave med drugim kažejo, da je regrat koristen za preprečevanje in zdravljenje bolezni jeter. Izvleček korenine regrata naj bi imel terapevtske učinke pri ulceroznem kolitisu, ki je kronična vnetna črevesna bolezen debelega črevesja. Študije so tudi pokazale, da regratov izvleček izboljša imunost, t. i. tekoči regratov ekstrakt pa deluje protivirusno.
Druge študije so dokazale protiglivično in antibakterijsko delovanje regrata. Oligosaharidi in polisaharidi, izolirani iz rastline, imajo antibakterijski učinek. Snov taraksasterol, ki je prisotna v rastlini, pa naj bi imela antiartritični, protivnetni učinek, saj zavira vnetja.
Mnoge študije so dokazale, da je regrat učinkovit pri različnih vrstah raka, ena študija pa je pokazala, da določeni regratovi izvlečki lahko zmanjšajo telesno težo.[v] Torej, več kot dovolj znanstvenih razlogov, da regrat čim pogosteje uvrstimo na svoj krožnik ali skodelice čaja.

Recept za zdravilni regratov čaj
Zdravilen regratov čaj lahko pripravite iz listov, korenine ali mešanico regratovih listov in korenine. Priporočam, da iz regratovih listov pripravite poparek, iz korenine pa prevretek.
Recept za čaj iz regratovih listov
Vzemite 2 ali 3 čajni žlici regratovih listov. Prelijte jih z 500 ml vrele vode in v pokriti posodi pustite cca. 5 minut. Nato odcedite.
Recept za čaj iz korenine regrata
Nalomite (posušeno) ali narežite (svežo) korenino regrata na še manjše dele. V čajnih žličkah bi to pomenilo 1 do 2. Torej nekje 2 čajni žlički regratove korenine dajte v posodo in zalijete s 500 ml hladne vode.
V zaprti posodi kuhate do vretja. Nato na majhnem ognju kuhate še približno 10 minut.
Viri
[i] Coco Burckhardt, Babičina naravna zakladnica, Založba Mladinska knjiga 2017, str. 152.
[ii] Inulin je polisaharid, ki se nahaja v različnih rastlinah kot oblika rezervne hrane. Kot rezervna hrana je namesto škroba prisoten predvsem v koreninah ali gomoljih rastlin iz družin radičevke in nebinovke. V prehrani se uporablja vse pogosteje, saj ima izjemno prehransko in funkcionalno vrednost. Vsebuje le tretjino do četrtino energije v primerjavi z enako količino sladkorja ali drugih ogljikovih hidratov in le šestino do devetino energije v primerjavi z maščobo.
[iii] Bernadetta Lis in Beata Olas, Pro-health activity of dandelion (Taraxacum officinale L.) and its food products – history and present, Journal of Functional Foods, Volume 59, avgust 2019, str. 40 – 48. https://www.sciencedirect.com/science
/article/abs/pii/S1756464619302683.
[iv] Povzeto po Nacionalnem portalu o hrani in prehrani na https://prehrana.si/clanek/190-regrat.
[v] Agnese Di Napoli in Pietro Zucchetti, A comprehensive review of the benefits of Taraxacum officinale on human health, Bulletin of the National Research Centre, objavljeno 9. junija 2021, https://bnrc.springeropen.com/articles
/10.1186/s42269-021-00567-1.