Šentjanževka je v ljudskem izročilu zelo poznana in razširjena rastlina, njene zdravilne učinke pa potrjuje tudi sodobna znanost. Rastlina šentjanževka ali šentjanževa roža (Hypericum perforatum L.) spada v družino krčničevk (Hypericaceae). V ljudskem zdravilstvu se je rastlina – v različnih pripravkih – uporabljala pri vročičnih obolenjih, za boljše izločanje seča, pri težavah z jetri in žolčnih težavah, pri histeriji ipd.
S šentjanževim oljem so zdravili rane, odrgnine in opekline, blažili kožna vnetja in lajšali težave s čiri. Danes je znanstveno dokazan izjemno blagodejen vpliv šentjanževke pri blagih do srednje težkih depresivnih stanjih, pomaga proti potrtosti in psihični izčrpanosti.
Katero vrsto šentjanževke uporabljamo v zdravilstvu?
Poznamo več vrst rastline šentjanževke, ki pa jih ne uporabljamo v zdravilne namene, saj nimajo potrebne zdravilne moči. Mednje spadajo različne velikocvetne vrste šentjanževke, ki jih gojimo kot okrasno rastlino v parkih ali po vrtovih. Teh nikoli ne uporabljamo v zdravilstvu. Pa tudi divjih rastočih vrst šentjanževke ne, saj nimajo takšne zdravilne moči.
Šentjanževka, ki jo uporabljamo v zdravilstvu, v Sloveniji raste predvsem po suhih travnatih pobočjih, posekah, med grmovjem in po nasipih. Od drugih vrst jo najlažje ločimo po dvorobem steblu.
Obstaja tudi primorska različica oziroma podvrsta šentjanževke, ki ima večje liste z navzdol zavihanim robom. To primorsko podvrsto šentjanževke prav tako uporabljamo v zdravilne namene.
Spoznajte recepte iz zdravilne rastline tavžentrože: za čaj in čajne mešanice, grenčico in šnops. Preverite!
Priprava šentjanževke – 3 recepti
V času cvetenja rastline nabiramo le zgornji del zelišča, saj je v cvetovih in listih največ zdravilnih učinkovin. Šentjanževka cveti od sredine junija do konca avgusta, njene zdravilne dele pa lahko uporabimo na več načinov.
1. Šentjanžev čaj
Čaj iz šentjanževke pripravimo iz ene do dveh čajnih žlic na skodelico vode kot poparek in pustimo, da stoji 10 minut. Za odrasle in otroke po 3. letu starosti je priporočeno, da pijejo šentjanžev čaj zjutraj in zvečer po eno skodelico, otroci do treh let pa polovično mero. Svetuje se, da se čaj pije nepretrgoma 6 tednov, posebej v zimskih mesecih. Šentjanžev čaj, ali pravilneje rečeno šentjanževa droga, se uporablja kot sestavni del številnih čajnih mešanic.
2. Šentjanževo olje
Šentjanževo olje uporabljamo za masažo, za zdravljenje površinskih ran, opeklin in ozeblin ter drugih težav s kožo. Olje pripravimo iz svežih cvetov. Približno 10 g rahlo ovenelih cvetov prelijemo s 100 ml hladno stisnjenega olivnega olja. Steklenico dobro zapremo in jo postavimo na sončen prostor. V vmesnem času jo večkrat pretresemo. Po približno 3 tednih dobi olje značilno lepo rubinasto rdečo barvo. Nato ga odcedimo v temne steklenice in ga hranimo na hladnem.
Zdravje in dolgo življenje nista igra na srečo, ki smo je deležni ob rojstvu. Preverite 7 ajurvedskih nasvetov za zdravo življenje.
3. Šentjanževa tinktura
Tinktura je še ena vrsta šentjanževega pripravka, ki deluje blagodejno in zdravilno. Na 20 g sveže posušenih cvetov prelijemo 100 ml 70-odstotnega etanola in ga pustimo stati najmanj dva tedna. Ker šentjanževka deluje blagodejno pri psihični težavah človeka, je šentjanževa tinktura primerna pri depresijah. Vzamemo 20-30 kapljic tinkture dva- do trikrat na dan na pol kozarca vode. To kuro ponavljamo dalj časa, približno 4–6 tednov, predvsem v zimskih mesecih, ko so težave z depresijo najpogostejše in največje.
Nezaželeni učinki pripravkov iz šentjanževke
Sodobna znanost ni ugotovila nobenih posebnih nezaželenih učinkov ob uporabi predpisanih količin. Pri raziskavah drugih živalskih vrst so se pojavile določene težave ob uporabi velikih količin, pri človeku pa ne. Vseeno pa strokovnjaki osebam s svetlo kožo med zdravljenjem s to rastlino odsvetujejo obisk solarijev ali veliko izpostavljenost soncu in sončnim žarkom.