Uživanje sezonske hrane ponuja najmanj dve, a veliki prednosti: pozitiven vpliv na naše zdravje in prihranek pri denarju. Ob nakupu v trgovini vas lahko sicer zavede etiketa na embalaži, saj sta »sezonska« sadje in zelenjava danes naprodaj v vseh letnih časih. Mednaroden transportne poti so namreč tako razvejane in učinkovite, da si lahko »sezonske« jagode ali marelice kupite skozi vse leto.

To pa seveda vpliva na kvaliteto sadeža, plodov ali pridelka, saj ga morajo »zaščititi«, da lahko zdrži dolgo (tudi prekooceansko) pot do našega krožnika.

Za sezonsko hrano – če živimo v Sloveniji – tako šteje hrana, pridelana na našem območju. To naj bi v praksi pomenilo le tiste kulture, ki lahko pri nas (ali na nekem bližnjem območju) uspevajo in dozorijo. Sezonskost se namreč nanaša na podnebne in talne razmere območja, kjer živimo. Če torej slovenski kmet v naravnih pogojih in določenem letnem času ne more pridelati neke vrste sadja ali zelenjave, potem o sezonskosti – tudi če pridelek lahko kupite v bližnji trgovini ali na trgu – ne moremo govoriti.

Nasprotno pa kriterij sezonskosti ne velja za žita in stročnice, saj ta ohranijo svoje hranilne vrednosti več let. Velja predvsem za že omenjena sadje in zelenjavo, katerih hranilna vrednost začne upadati, takoj ko ju »utrgamo« od primarnega vira hrane in vode (zemlja, veja).

Usklajenost z ritmom narave

Ljudje smo stoletja jedli hrano, ki je upoštevala zakone narave. V teh časih se nihče ni spraševal o zdravi prehrani, saj je hrana dozore(va)la v letnem času, ki je temperaturno najbolj ugoden, da je doseg(a)la najbolj optimalne prehranske lastnosti. Ta hrana tudi ni bila obremenjena s pesticidi, zemlja pa ne z mineralnimi gnojili.

Prav tako pa hrana nekega letnega časa vpliva na telo v skladu s svojo vlogo. Oreščke in semena, denimo, je človek v preteklosti nabiral jeseni in jedel preko zime, vsebujejo pa mnogo maščob in beljakovin, ki so mu ponudila naraven vir zaščite in hranljivosti v času pomanjkanja.

Nasprotno je čas poletja ponudil prehransko in barvno raznolikost, ki je ponujala sveže sadje, zelenjavo, polnovredna žita, stročnice in začimbe. Hrana in naše telo sta (bila) usklajena z ritmom narave, saj smo (bili) njen sestavni del. Zdrava prehrana tako ni modna muha, kar ji očitajo nekateri, pač pa je (bila) del človeške narave in življenja v preteklosti. Naj tako ostane tudi v bodoče.

Zdrava prehrana ni nujno komplicirana ali zahtevna! Spoznajte model 5s – zdravo prehranjevanje v najosnovnejši in najmanj predelani obliki.

Zdravstveni in finančni vidik sezonske hrane

Naše telo je najbolj prilagojeno na uživanje sezonske in lokalne hrane. Torej na hrano, ki jo telo pozna in katere lastnosti najbolj izkoristi v svoj prid. Sezonska, ekološka in lokalno pridelana sveža hrana ima večjo hranilno vrednost, večjo vsebnost vitaminov in antioksidantov ter vsebuje manj aditivov in konzervansov, ker zaradi kratke poti med izvorom hrane (njivo) in krožnikom ni potrebe po njihovi uporabi.

Tudi finančni vidik ni zanemarljiv, saj lahko prihranite kar nekaj denarja. Sezonska hrana je v času sezone poceni, saj je je na pretek. Ponujajo jo tako tisti, ki so jo vzgojili in pridelali na ekološki način, kot tisti, ki so jo uvozili iz drugih celin. To na trgu ustvari presežek v ponudbi, kar se pozna na nižji ceni izdelka. Zdrava prehrana ni nikoli (pre)draga, če ste pameten kupec. Na vas je le, da izberete pravega ponudnika. Najbolje je, da je to lokalni kmet, ki vzgaja svoje dobrote na ekološki način in s sočutjem do vsega živega.

Ali je zdrava hrana res predraga? Preberite praktične nasvete, kako jesti zdravo in ugodno.

Še nekaj prednosti sezonske hrane

  • Sezonska hrana nam daje možnost pestrega prehranjevanja, saj lahko praktično vsak mesec na svoj jedilnik uvrstimo nove dobrote.
  • Sezonska hrana zagotavlja uravnoteženost naše prehrane.
  • Ima bogatejši in zrelejši okus.
  • Povzročala naj bi manj alergij, če seveda ni obremenjena s pesticidi, umetnimi gnojili, je brez konzervansov in aditivov.
  • Sezonska hrana ima nekatere lastnosti, ki vplivajo na naše telo v skladu z letnim časom. Hrana poleti na nas deluje osvežujoče, osvežilno in nas hladi, medtem ko hrana pozimi (npr. oreščki, cimet, ingver …) na naše telo deluje s svojimi grelnimi lastnostmi.
  • Po ajurvedi sezonska hrana omogoča, da značilnosti hrane uporabimo in uskladimo s potrebami konstitucije (tipa) telesa in letnih časov. Denimo, gomoljnice in korenovke, ki so v sezoni jeseni ali pozimi (rdeča pesa, sladki krompir, redkev …) prizemljujejo in pomirjajo, kar je še posebej dobrodošlo, saj je vata v tem času bolj vznemirjena in nemirna.