Sloni veljajo za ene najpametnejših vrst v kraljestvu živali. In prav gotovo ste že slišali rek, da ima nekdo spomin kot slon. Razlog je preprost: izjemen spomin slonom med drugim pomaga pri iskanju hrane (torej vračanje na mesta, kjer se prehranjujejo in pijejo vodo) in tudi pri socialnih stikih, saj prepoznajo nekaj sto različnih posameznikov.
Sloni ohranjajo trdne družinske odnose: samice in mladiči živijo v družinski skupnosti pod vodstvom odrasle samice, ki je v sorodu z vsemi člani skupine. Takoj ko mlajši samci spolno dozorijo, zapustijo družino in se priključijo skupinam mlajših samcev v bližini izvorne skupine. Odrasli samci so bolj samotarski in se skupini pridružijo le v obdobju, ko je ena od slonic v družini pripravljena na oploditev.
(P)osebna razmerja med posameznimi sloni lahko trajajo celo življenje (sloni živijo tudi do 70 let), čeprav se lahko kakovost teh odnosov ter struktura in stopnja povezanosti v posameznikovem socialnem omrežju sčasoma spremeni.
Še podatek, ki je nemara povezan z njihovim izjemnim spominom: možgani slona lahko tehtajo od 4 do 6 kilogramov, kar je več od katere koli druge kopenske živali.
Žalovanje za pripadniki svoje vrste
Sloni so ena izmed tistih vrst živali, ki so doslej uspešno opravili teste samozavedanja oz. samoprepoznave. [i] Njihova izjemnost se kaže tudi v tem, da jim je mar za žalostne ali prestrašene pripadnike svoje vrste, saj do njih gojijo veliko mero skrbnosti in sočutja, ki ni omejena le na ožje sorodstvo, temveč tudi na člane širše skupine/črede. Tako kot delfini in lame tudi sloni žalujejo za umrlimi partnerji oz. člani družine. Svoje mrtve »pokopavajo« z vejami in listi, za njimi pa žalujejo na način, da ob truplu več ur stojijo na straži.
Kljub temu, da so v jugovzhodni Aziji [ii] slone tisočletja uporabljali pri težkih opravilih v gozdu ali pa se z njimi bojevali v vojnah, so sloni v genetskem smislu ostali divje živali. Zahvaljujoč svoji velikosti in teži pa ostajajo praktično edina kopenska vrsta, ki je znanstvenikom ni uspelo strpati v konvencionalni laboratorij. K sreči, bi lahko rekli.
Veliki frajer
Sloni imajo zelo izražene individualne osebnosti. Tako kot pri ljudeh pa te vplivajo na to, kako se razumejo z ostalimi sloni, kako jih sprejema skupina ter kakšen vpliv imajo na posameznike v skupini. Nekateri so bolj priljubljeni, drugi so bolj ali manj družabni, spet tretji imajo izrazite voditeljske sposobnosti, ki jim ostali sledijo. Zato bi lahko posebej karizmatičnemu slonu po domače rekli kar frajer. Veliki frajer.
Zelo pomemben del socialnega učenja je prisotnost vzornikov v skupini, torej tistih, po katerih se sloni zgledujejo in učijo. V nasprotnem primeru se lahko razvije neprimerno vedenje, kot je na primer nasilje samcev nad samicami ali pa nasilje nad mladiči, kar lahko vidimo v ujetništvu, kjer iztrgani iz svojega naravnega okolja pogosto ne dobijo potrebnih zgledov za razvoj.
Človek je na pot v vesolje poslal polže, metulje, opice … predno si je upal sam na pot. Spoznajte resnično zgodbo najbolj slavne vesoljke med mačkami Félicette.
Raju, polstoletni ujetnik
Eden takšnih slonov, ki je moral v ujetništvu preživeti neverjetnih 50 let, je slon Raju, ki so ga lovci kot mladiča iztrgali iz skupine in prodali. Raju je v času ujetništva »lastnikom« služil predvsem za uspešnejše beračenje na ulicah, pretepali so ga in vklepali v okove. Veriga na njegovih nogah je bila 24 ur na dan tako tesno privita, da mu je pustila trajne posledice. Raju ni imel slonje družbe v uteho, niti dnevnega zatočišča, kamor bi se umaknil pred zlorabami, še manj mesta za spanje. Bil je podhranjen in žalosten slon.
Njegovo telo je bilo pokrito z brazgotinami, ki so pričevale o krutem ravnanju z njim. V dolgih desetletjih ujetništva ni pogled na izmučenega Rajuja nikogar pretresel do te mere, da bi mu pomagal. Niti turistov, ki so se navdušeno fotografirali z izmučenim in zlorabljenim Rajujem, svoje slikovne trofeje po vrnitvi domov pa najbrž z navdušenjem in nekritičnim premislekom kazali prijateljem.
Nekega dne pa je tudi v Rajujevo življenje posvetilo upanje.
Organizacija Wildlife SOS se je odločila prevzeti odgovornost za Rajujejo življenje v svoje roke in ga po pol stoletja ujetništva (do)končno rešila iz ujetništva. Več kot 45 minut so člani organizacije potrebovali, da so mu sneli okove, priprave na legalno rešitev slona in zmago na sodišču pa so trajale celo leto.
Ko so ga končno rešili, so se Rajuju po licu vsule solze, ker so ga dobri ljudje končno rešili bolečine. Bil je tako izmučen, da se ni mogel niti premikati.
Danes Raju na posestvu Wildlife SOS svobodno raziskuje svoje veliko bivalno območje, končno prijateljuje s pripadniki svoje vrste in ima dovolj razlogov za brezskrbno uživanje preostanka svojega življenja.
51. rojstni dan je Raju končno dočakal svoboden.
Opombe
[i] MSR test (mirror self-recognition test) so do danes poleg slonov uspešno opravile tudi velike opice (bonobo, šimpanz, orangutan, gorila), delfini, orke, srake in (pozor!) mravlje. Več na http://www.animalcognition.org/2015/04/15/list-of-animals-that-have-passed-the-mirror-test/.
[ii] Poznamo 3 vrste slonov: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (poznan tudi kot indijski slon). Zaradi človekovega poseganja v okolje in lova so tudi sloni ogroženi. Če so azijske slone pogosto udomačevali in uporabljali za težka dela, pa sta obe afriški vrsti redko prišli pod kontrolo človeka.