Predstavljajte si prizor iz romantičnega filma. Zaljubljenca v večerni zarji zreta v nebo in komaj čakata, da nebo prekrijejo zvezde. In ko mrak končno odvrže sence nad mesto, zaljubljenca razočarano uzreta pusto »ugasnjeno« nebo, brez sija ene same zvezde. Nič kaj posebej romantično, se vam ne zdi?

Večina ljudi je danes seznanjena z dejstvom, da svetlobno onesnaževanje »ugašuje« zvezde na nebu, da jih – vsaj v mestnih predelih – ne moremo več radovedno opazovati. Svetlobno onesnaževanje je še eno od onesnaževanj okolja in življenjskega prostora, katerega povzročitelj smo ljudje. Še pred manj kot sto leti je lahko človek, ki je pogledal v nebo, videl spektakularno ozvezdje. Tisto lepoto nočnega neba, ki je navdihovala pesnike in bodrila zaljubljence, kazala smer mornarjem in učila astronome o življenjih daleč stran od nam znanega obzorja.

Danes mladi in manj mladi po svetu nimamo več privilegija uživati v nočni predstavi vesolja. Razmah in vseprisotnost umetne svetlobe škoduje in onemogoča pogled na zvezdnato nebo, pa tudi negativno vpliva na okolje in naše zdravje. Brez pomoči teleskopa je človeško oko v ruralnih predelih običajno zmožno videti okrog 3.000 zvezd. Tisti z izjemno dobrim vidom pa celo do 7.000 zvezd. A ta številka se je v mnogih urbanih okoljih zaradi svetlobne onesnaženosti drastično zmanjšala. Človeško oko lahko v teh svetlobno onesnaženih predelih zazna zgolj še 50 zvezd ali manj.

Kaj je svetlobno onesnaževanje?

Svetlobno onesnaževanje je prekomeren posreden ali neposreden vpliv umetne svetlobe na okolje. Čeprav je človek že v ledeni dobi pred 40.000 leti odkril svetila, pa je svetlobno onesnaževanje predvsem posledica industrializacije in napredka, pa tudi neustreznega projektiranja in drugih človeških napak ter neosveščenosti tistih, ki so na vseh ravneh odgovorni za razvoj, implementacijo in umestitev svetlobnih teles v okolje.

Že leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza sprejela resolucijo, v kateri opozarja na rastoč negativen vpliv svetlobnega onesnaževanja. Do danes je politika sprejela različne uredbe, konvencije in zakone o zaščiti okolja in narave pred svetlobnim onesnaževanjem, a je hkrati dopuščala porast novih in novih škodljivih virov svetlobnega onesnaževanja. Na škodo živali, narave, okolja in prihodnjih generacij.

Porast svetlobnega onesnaženja namreč ne samo, da nam zakriva pogled na vesolje, pač pa ima za posledico tudi povečano porabo energije, vpliva na nemoten potek astronomskih raziskav, moti ekosisteme, škodljivo pa vpliva na zdravje in varnost ljudi ter prostoživečih živali.

Posledice svetlobnega onesnaževanja na zdravje ljudi in živali

Po ocenah znanstvenikov iz leta 2016 več kot 80 % sveta in več kot 99 % ZDA in evropskega prebivalstva živi pod nebom, ki je onesnaženo s svetlobo. Mlečna cesta je skrita očem več kot tretjine človeštva! Kar 60 % Evropejcev in skoraj 80 % Severnoameričanov ne vidi Mlečne ceste. Zaljubljene noči pod obokanim zvezdnim nebom iz našega uvoda so v resnici le še romantičen spomin.

Svetlobno onesnaževanje ima mnogotere vplive na okolje, s tem pa na kvaliteto življenja ljudi, živali in rastlin. Prekomeren vpliv umetne svetlobe v okolje ogroža tiste živalske vrste, katerih obstoj je odvisen od cikla dneva in noči. To pa je seveda večina živalskih vrst, posledice pa so lahko za vrsto usodne. Tiste bolj »prilagodljive« zaradi motenega dnevno-nočnega življenjskega cikla zbežijo pred svetlobno onesnaženimi območji ter »nepovabljene« pribežijo na človeška območja, kjer se človek obupano sprašuje, kako jih »dokončno« odstraniti.

Raziskovalci so ugotovili škodljive učinke na širok nabor neurbanih živalskih vrst, vključno z netopirji, žuželkami, rastlinami, ribami, želvami, morskimi nevretenčarji (tudi koralami) in seveda primati.

Prav tako ima umetna svetloba negativen vpliv na človeško zdravje, še posebej t. i. modra svetloba, ki je sestavni del vseh novodobnih naprav in vodnica utrujenim očem v nočnih urah. Čeprav ji pripisujejo lastnost »okolju prijazna«, lahko izpostavljenost modri svetlobi v večernih urah [i] vpliva na spanec in povzroča številne bolezni.

Umetna svetloba z naših telefonov ali računalniških zaslonov, intenzivna ulična osvetljava, ki prodira skozi okno v našo spalnico, ali pa druga močna električna svetila – vse to moti notranjo biološko uro oz. cirkadijski ritem [ii] človeka z oviranjem normalnega nihanja in pretoka melatonina. Glede na številne študije naj bi nizke ravni melatonina in cirkadijske motnje igrale vlogo pri srčnih boleznih, diabetesu, depresiji in raku – zlasti pri raku dojke.

Človek je v fiziološkem smislu usklajen z ritmom narave in kot tak je seveda odvisen od naravne svetlobe ter cikla dneva in noči. Prav tako kot večina živalskega sveta in narava. Zato pomanjkanje naravne svetlobe in vse večja izpostavljenost umetni svetlobi lahko vodi v številne novodobne bolezni.

Nasprotno pa sezonsko razpoloženjsko motnjo ali SAD (Seasonal Affective Disorder), ki ji pravijo tudi zimska oz. sezonska depresija, povezujejo z obratnim vplivom. Torej s pomanjkanjem izpostavljenosti človeka naravni svetlobi.

Sezonsko razpoloženjska motnja je pogostejša pri ljudeh, ki živijo daleč severno ali južno od ekvatorja, kjer je v zimskem času dodatno zmanjšana količina dnevne svetlobe. Prav pomanjkanje izpostavljenosti sončni svetlobi naj bi v možganih sprožilo kemično neravnovesje, zaradi česar se motnja lahko pojavi.

Preberite si tudi članek o zvočnem onesnaževanju okolja, ki je drugi največji in najpomembnejši vzrok za povzročanje zdravstvenih težav na svetu.

Kdo pa v Sloveniji bdi nad vse bolj svetlim nebom?

V Sloveniji deluje neprofitna nevladna organizacija Društvo Temno nebo Slovenije, ki se ukvarja z opozarjanjem strokovne in širše javnosti na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje. [iii]

Kot pravijo v društvu, njihov cilj ni, da bi bila Slovenija ponoči v temi, temveč hočejo boljšo razsvetljavo, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo, in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi. S svojimi prizadevanji so dosegli, da je vlada RS 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja okolja, s čimer se je uvedel nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani društva skrbijo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja.

Z meritvami pa se ukvarja tudi pobudnik gibanja Temno nebo Slovenije, okoljevarstvenik in amaterski astronom Andrej Mohar, ki je za tehnološko inovacijo, oblikovanje in razvoj napredne ekološke svetilke za osvetljevanje objektov kulturne dediščine, prejel nagrado Mednarodnega združenja za temno nebo.

Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov, pravijo v društvu, zato smo ga ljudje dolžni ohraniti bodočim generacijam. No, človek sam po sebi ni ničesar dobil oz. podedoval od svojih prednikov, razen svoje lastne vrste in DNK, se pa lahko strinjam, da smo dolžni temno nebo ohraniti bodočim generacijam. Predvsem vsem generacijam, ki dočakajo čudež rojstva na zemlji, tako človeškim kot živalskim vrstam, rastlinskemu svetu, predvsem pa naravi sami. 

Kaj lahko sami storimo za manj svetlobne onesnaženosti?

Zaradi negativnega vpliva na zdravje v večernih urah, ali vsaj uro oz. dve pred spanjem, ne uporabljajte naprav (telefon, tablica, računalnik), ki bi motile vaš spanec. Tako boste deležni boljšega spanca in manjšega negativnega vpliva na vaše počutje.

Ugašajte luči v stanovanju in okolici, kadar jih ne potrebujete. Prihranili boste pri energiji in denarju, z ugašanjem pa boste pomagali okolju, saj se bo na ta način prihranilo več energije. S tem boste zmanjšali tudi svoj okoljski odtis. Več ljudi, kot bo upoštevalo nasvet, večje prihranke energije bomo ustvarili in tako še bolj vplivali na zmanjšanje svetovnega okoljskega odtisa.

Na družbeni ravni se zavzemajte za vgradnjo ekološke razsvetljave, ki ima v primerjavi s klasičnimi svetilkami velike prednosti. Porabi namreč manj energije ob enaki osvetljenosti tal in minimalno svetlobno onesnažuje, saj zaradi posebne konstrukcije ne oddaja svetlobe v nebo.

Onesnaženje s svetlobo je tista vrsta onesnaženja, kjer lahko z omejitvijo vira onesnaženja hipoma dosežemo rezultate.

Zato moramo ljudje postati bolj okoljsko in ekološko naravnani, upoštevati dobre prakse in se učiti drug od drugega. Ponovno moramo spoznati, da leži varna prihodnost v čisti naravi in biotski raznovrstnosti, ki spoštuje življenje in mu daje vrednost in kvaliteto. Postati moramo zgled svojim otrokom in ne pridigati o stvareh, katerih sami ne zmoremo in ne znamo (o)živeti v praksi.

Bodimo mi tisti, ki bomo pričeli z uresničevanjem in udejanjanjem sprememb. Narava ter živalski in rastlinski svet čakajo na naše pravilne odločitve.

Viri

Marcin Wesołowski, Impact of light pollution on the visibility of astronomical objects in medium-sized cities in Central Europe on the example of the city of Rzeszów, Poland, Journal of Astrophysics and Astronomy, 4. junij 2019. Dosegljivo na https://link.springer.com/article/10.1007/s12036-019-9586-1#citeas

Taylor Stone, Light Pollution: A Case Study in Framing an Environmental Problem, Ethics, Policy & Environment, Volume 20, Issue 3, str. 279-293, 18. oktober 2017. (prenesite .pdf).

Fabio Falchi, Pierantonio Cinzano, Dan Duriscoe idr., The new world atlas of artificial nightsky brightness, Science Advances, 10. junij 2016, dosegljivo na https://advances.sciencemag.org/content/2/6/e1600377. (prenesite .pdf).

Kevin J. Gaston, Jonathan Bennie, Thomas W. Davies in John Hopkins,  The ecological impacts of nighttime light pollution: a mechanistic appraisal, Biological Reviews, 8. april 2013, dosegljivo na https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/brv.12036. (prenesite .pdf)

Nadia Drake, Our nights are getting brighter, and Earth is paying the price, National Geographic, 3. april 2019, dosegljivo na https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/nights-are-getting-brighter-earth-paying-the-price-light-pollution-dark-skies/.

Harvard Health Letter, Blue light has a dark side, maj 2012, revidirano 13. avgusta 2018. Pridobljeno 8. decembra 2019. Dosegljivo na https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/blue-light-has-a-dark-side.

What to know about seasonal affective disorder, Medical News Today, Pridobljeno 8. decembra 2019, dosegljivo na https://www.medicalnewstoday.com/articles/10306.php.

UL RS, 7. september 2007, dosegljivo na https://www.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007081.pdf.

Radio Slovenija, Val 202, Če bomo osvetlili vse zaselke, bo zvezdnega neba v hribih konec, 7. oktober 2019, dosegljivo na https://val202.rtvslo.si/2019/09/predstavitev-kandidatov-58/.

International Dark-Sky Association Announces 2019 Award Winners, 30. september 2019, dosegljivo na https://www.darksky.org/ida-announces-2019-award-winners/.

Opombe

[i] Spekter modre svetlobe v dnevnem času pa nasprotno koristi človeku, ker vpliva na pozornost, reakcijski čas in razpoloženje.

[ii] Pri ljudeh cirkadijski ritem uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo.

[iii] Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008.