Že stara ljudstva so verjela v čudežno moč zvoka ali vibracije. Ne samo, da so verjela v zdravilno moč zvoka in glasbe, temveč so petje uporabljali tudi za ritualne/religijske namene. Vrsta zvočne ali glasbene terapije je predstavljala temelj v družbenem in osebnem življenju naših prednikov. Danes obstajajo teorije o tem, da naj bi pesem obstajala celo pred govorom, kar bi pomenilo, da je glasba prvoten, prvi jezik človeka. Nekateri raziskovalci pa menijo, da naj bi jezik (govor) in glasba izvirala iz skupne (pred)spodobnosti, ki je v osnovi glasb(en)a.
Stare kulture Kitajske, Indije in Egipta so dobro poznale zdravilne učinke glasbe, zvoka in vibracije. V zahodnem svetu lahko največji doprinos k razumevanju zvoka in glasbe pripišemo grškemu filozofu in matematiku Pitagori, ki je tako kot drugi filozofi verjel, da glasba predstavlja ključni del »božanskega reda«. Pitagora[i] je odkril sedem osnovnih tonov diatonične lestvice ter postavil temelje za razvoj klasičnih inštrumentov in glasbene teorije, kot jo poznamo danes.
Pitagorova učilišča so začetek in zaključek dneva pričela s poslušanjem izbrane glasbe. Jutro so namenili poslušanju glasbe, ki je poživljajoče vplivala na um za dnevne aktivnosti, večer pa so namenili poslušanju glasbe, ki je umirjala um in ga pripravila na počitek.[ii]
Več kot 2500 let po Pitagori, leta 1982, je avstrijski nevrofiziolog, izumitelj in glasbenik Manfred Clynes prvi opozoril, da glasba neposredno vpliva na limbični sistem. Limbični sistem[iii] pa je, kot vemo, povezan z razvojem čustev in zato med drugim odgovoren za občutenje ljubezni, strasti, žalosti ali jeze. Prav zato, ker glasba neposredno vpliva na limbični sistem, je tako zelo učinkovita pri vplivu na naše razpoloženje.

Kakšna je razlika med glasbeno in zvočno terapijo?
Danes je znano, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je zdravo človeško telo uglašeno, organizem pa urejen in koherenten na najglobljih ravneh fiziologije. Zdrav organizem uigrano igra najlepšo simfonijo, pa če jo slišimo ali ne. Dovolj je, da znamo prisluhniti.
Marta C. González je bila leta 1960 primabalerina Newyorškega baleta. Če nekdanja plesalka ne bi v starosti zbolela za hudo obliko Alzheimerjeve bolezni, bi njena osebna zgodba najbrž utonila v pozabo. Ko so ji sodelavci človekoljubne organizacije Glasba za prebujanje, ki z glasbeno terapijo pomaga ljudem z demenco, zavrteli posnetek iz Labodjega jezera, je gospa Marta oživela. Kljub hudi obliki demence je priklenjena na invalidski voziček graciozno »zaplesala« na glasbeni napev Čajkovskega in se spomnila gibov, ki jih je kot mlada balerina neutrudno ponavljala. In za katere se je zdelo, da jih je zaradi bolezni že davno pozabila.
Glasba, kot ritmična zvočna vibracija z melodijo, se v terapevtske namene običajno uporablja za splošne zdravilne namene, medtem ko se posamezne tone ali mantre zaradi vibracijskih lastnosti uporablja za zdravljenje specifičnih neravnovesij telesa na ravni fiziologije. V tema dvema pristopoma pa je tudi glavna razlika med zvočno in glasbeno terapijo.
Zdravje in dolgo življenje nista igra na srečo, ki smo je deležni ob rojstvu. Spoznajte 7 ajurvedskih nasvetov za dolgo in zdravo življenje.
Na splošno učinkuje glasbena terapija v prvi vrsti najprej na psihologijo človeka (čustva in um), šele nato naj bi se zdravilni proces odrazil na fiziologiji (telesu). Zvočna terapija s tonom ali mantro na drugi strani pa z resonanco najprej vpliva na fiziologijo posameznika in šele kasneje na čustva in um. Čeprav gre za dva povsem različna pristopa, pa je glasbeni in zvočni terapiji skupno, da obe uporabljata zvok kot sredstvo za ustvarjanje sprememb oz. odziva v organizmu.
V primeru primabalerine Marte C. González je šlo v prvi vrsti za glasbeno terapijo, kjer so s predvajanjem glasbe iz Labodjega jezera prebudili v balerinini (pod)zavesti spomin na koreografijo, s katero je pred več kot pol stoletja blestela pred velikim avditorijem Newyorškega baleta.
Kako sta (vedski) zvok in zdravje povezana
Večina ljudi uživa v poslušanju glasbe. Eni si jo vrtijo med športno aktivnostjo, drugi jo poslušajo kot zvočno kuliso med delom, spet tretji si vrtijo pesmi najljubših izvajalcev za sprostitev. Danes nas glasba spremlja praktično na vsakem koraku tudi v javnem prostoru. Poslušamo jo v trgovskih centrih, glasno jo navijajo v barih, brez glasbe ne mine nobena zabava, ljudje si jo vrtijo celo na sprehodu v naravi. Tanka je meja med predvajanjem glasbe, ki na nas vpliva blagodejno in zdravilno, in glasbo, ki bi jo lahko uvrstili že med zvočno onesnaženje.
Sodobna znanost želi raziskati in s svojimi merili (znova) potrditi vse stare resnice, ki so jih naši predniki dobro poznali. Če bi človek znal poslušati sebe in prisluhniti naravi, bi vse v življenju postalo veliko lažje. Naša modrost bi morala izvirati iz zaupanja in spoštovanja ter ohranjanja tradicije, ki nas nagovarja že tisočletja.
A tudi sodobna znanost je našla celo vrsto dokazov, ki pričajo o učinkih zvoka (vibracije) na telo. Mogoče najbolj očiten dokaz je več kot 700 raziskav o učinkih tehnike transcendentalne meditacije (TM) na zdravje, katera med drugim deluje po principu vedskega zvoka mantre. Tehnika transcendentalne meditacije (TM) ima izjemno pozitivne in znanstveno dokazane učinke na zdravje, saj vzpostavlja koherenco v organizmu tudi na najglobljih ravneh fiziologije.
Spoznajte prednosti in učinke transcendentalne meditacije (TM), znanstveno najbolj raziskane sprostitvene tehnike na svetu.
Najbrž prva raziskava zahodnih znanstvenikov, ki se je osredotočala na vpliv določenih vedskih zvokov na rakave celice (vzgojene v laboratoriju), se je odvila leta 1995. Dr. Hari Sharma in njegovi kolegi so preučevali vedske recitacije (v sanskrtskem jeziku) znane kot Sama Veda in njihov vpliv na rakave celice pljuč, debelega črevesa, možganov, dojk in kože. Hkrati so preučevali tudi učinke rock glasbe (glasbene skupine AC/DC) na druge, prav tako rakave celice. Rezultati so bili osupljivi. Vedski recitali so znatno upočasnili rast vseh omenjenih rakavih celic, medtem ko je imelo predvajanje rock glasbe nasproten učinek.[iv]
Leta 2001 je nevroznanstvenik dr. Tony Nader klinično raziskavo vpliva vedskih zvokov (vibracij) opravil na ljudeh. S sodelavci je raziskoval takojšnje učinke MVVT terapije (Maharishi Vedic Vibration Therapy) na velikem vzorcu ljudi, ki so trpeli za kroničnim artritisom, vključno z osteoartritisom in revmatoidnim artritisom. Raziskava je bila zanimiva, saj so bili bolniki razdeljeni v dve skupini. Prva skupina je bila deležna tretmaja z vedskimi vibracijami, ki so namenjen odpravljanju težav z artritisom, druga skupina pa je bila deležna tretmaja z vedskimi vibracijami, ki so bile namenjene odpravljanju drugih težav (motnje prebavil, motnje živčnega sistema ipd.).
Kar 64 od 176 udeležencev (ali 36 %), ki so bili deležni tretmaja z vedskimi vibracijami, namenjenimi odpravljanju težav artritisa, je poročalo o takojšnji 100 % odpravi bolečine. Kar 127 od 176 udeležencev (ali 72 %) pa je poročalo o vsaj 60 % takojšnji odpravi bolečine po tretmaju.
Preberite tudi, kaj nam sporoča 5 glavnih organov po načelih tradicionalne kitajske medicine, ki nam pomaga razumeti delovanje človeškega telesa.
So bili pa zato pričakovano slabši rezultati pri kontrolni skupini. Nihče iz kontrolne skupine ni poročal o 100 % takojšnji odpravi bolečine, je pa 19 udeležencev od 176 (ali 11 %) poročalo o 60 % odpravi bolečine. Raziskovalci so dejansko pričakovali, da bo vsaj nekaj udeležencev poročalo o izboljšanju stanja kljub temu, da so prejeli zvočni tretma, ki je v osnovi namenjen odpravljanju drugih težav. Razlog za to je, da so do neke mere sistemi fiziologije povezani, zato so raziskovalci upravičeno pričakovali, da bo tretma enega sistema povzročil učinke tudi na drugem sistemu. Še to: tudi kontrolna skupina je bila po raziskavi deležna ustreznega zvočnega tretmaja.[v]
Rezultati raziskave so še toliko bolj izjemni, saj so imeli udeleženci bolečine zaradi težav z artritisom v povprečju več kot 10 let in so predhodno že poskusili mnoge druge terapije. Prav neuspešno konvencionalno zdravljenje je bilo glavni vzrok, da so bili udeleženci za MVVT terapijo pod vodstvom dr. Naderja izbrani. Tretma z vedskimi vibracijami pa je trajal zgolj 30 sekund ali v nekaterih primerih največ nekaj minut. Še pomembneje pa je dejstvo, da pri rezultatih ni šlo zgolj za trenutno olajšanje ali zmanjšanje simptomov bolezni, ampak v mnogih primerih za trajno (ali vsaj znatno) izboljšanje zdravstvenega stanja.
Kateri zvoki na naše zdravje delujejo blagodejno?
Najbolj učinkovita zvočna terapija, ki si jih lahko privoščite v udobju svojega doma, so različne recitacije vedskih panditov. Panditi so tradicionalno učenjaki s specializiranim znanjem ali učitelji katerega koli področja znanja v hinduizmu, zlasti vedskih spisov, dharme, hindujske filozofije ali drugih predmetov, med drugim tudi glasbe. V sanskrtu se pandit na splošno nanaša na vsakega »modrega, izobraženega ali učenega človeka« s specializiranim znanjem.
Panditi od zgodnjih otroških let, običajno že z 10 leti, pričnejo s spoznavanjem osnov sanskrta in določenih vidikov recitacij. Nato se njihovo izobraževanje neprenehoma stopnjuje, s tem pa se tudi poglablja znanje o starodavnih vedskih modrostih.
Neprecenljiva izkušnja je poslušanje vedskih panditov v živo. A ker nam je to večini vsakodnevno nemogoče, si lahko precej preprosto vsak prenese aplikacijo z vedskimi recitali, ki prinašajo v življenje posameznika urejenost, mir in srečo. Seveda je pomembno, da življenje posvetite tudi meditaciji, jogi in drugim pomembnim vidikom zdravega življenja, med drugim rekreaciji in gibanju, pa tudi ekološki in polnovredni prehrani ter ostajate v stiku z naravo.
Vedski recitali oživljajo različne vidike človekovega bivanja. V vsakdan posameznika vnašajo ravnovesje in harmonijo, poživljajo notranji mir in hvaležnost, povečujejo srečo in uspeh, predvsem pa usklajujejo naravo posameznika z zakoni narave.
Vprašanje za konec
Če ima zvok res tako velik učinek na zdravje (in znanstvene raziskave to dokazujejo!), ste se kdaj vprašali, kolikšen negativen vpliv na naše zdravje ima potem šele hrup in druge vrste zvočnega onesnaženja?
Odgovor na to vprašanje se ne skriva v utišanju vseh vrst zvokov in glasbe, kot bi morda pričakovali. Kot smo videli, se moramo za podporo zdravju obdati z izbranimi zvoki in izbrano glasbo, ki ju v pravih odmerkih sestavlja tudi občutek za tišino.
Opombe
[i] Pitagora je bil vegetarijanec, ki je prepovedoval ubijanje živali, poleg mesne hrane pa se je vzdrževal tudi uživanja boba. Med drugim je za razliko od svojih sodobnikov in naslednikov (predvsem Aristotela) verjel, da imajo živali – tako kot ljudje – dušo. Dolga stoletja se je vegetarijanstvo po zaslugi Pitagore (r. okrog 570 pr. n. št.) imenovalo pitagorejstvo.
[ii] Robert Keith Wallace idr., The Coherence Effect, Armin Lear Press, Colorado, 2020, str. 141–142.
[iii] Limbični sistem je sestavljen iz amigdale, hipokampusa, talamusa, hipotalamusa in drugih subkortikalnih struktur v možganih.
[iv] Hari M. Sharma idr., Effect of Different Sounds on Growth of Human Cancer Cell Lines In Vitro, Alternative Therapies in Clinical Practice, Vol. 3, št. 4, str. 25–32, 1996. V Robert Keith Wallace idr., The Coherence Effect, str. 151–152.
[v] Robert Keith Wallace idr., The Coherence Effect, Armin Lear Press, Colorado, 2020, str. 152–153.
Viri
Bryan G. Levman, The Genesis of Music and Language, Ethnomusicology, Vol. 36, št. 2 (pomlad – poletje), 1992, str. 147–170. https://www.jstor.org/stable/851912?seq=1. Glej tudi Steven Brown, Are Music and Language Homologues?, http://www.neuroarts.org/pdf/nyas.pdf. Prenesite PDF.
Prima Ballerina with Alzheimer’s listens to Swan Lake and starts to remember, YouTube, 10. november 2020, https://www.youtube.com/watch?v=6-j5yeRDBaU.
Robert Keith Wallace idr., The Coherence Effect, Armin Lear Press, Colorado, 2020.
Nader idr., A double blind randomized controlled trial of Maharishi Vedic vibration technology in subjects with arthritis, Frontiers in bioscience, Vol. 6, april 2001, str. H7–17. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
11282569/.
Glej tudi: S. I. Nidich idr., Maharishi Vedic vibration technology on chronic disorders and associated quality of life, Frontiers in bioscience, Vol. 6, april 2001, str. H1 – 10. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
11282570/.