Letos naj bi na Najini domačiji že drugo leto zapored potekal tabor za otroke v organizaciji Zavoda Extraveganza, kjer bi otroci raziskovali življenje gozdnih živali in spoznavali naravo od blizu. Tabor (šotori) in dogajanje sta le nekaj metrov stran od občinskega zemljišča in kupa smeti. Tako lanski tabor (2022) kot letošnjega (2023) sva morala odpovedati.

Mogoče županja občine Ljutomer Olga Karba in Andreja Torič, ki je dobila nalogo izpeljati za občino očitno neizvedljiv projekt, menita, da si otroci zaslužijo šotor postaviti kar ob kupu smeti, da se na zarjaveli pločevini celo porežejo in poškodujejo.

Vse od obljube županje iz leta 2021, da bo občina poskrbela za divje odlagališče, sva čakala na izvedbo.

Na mesto »zločina« so prišli 4 ogledniki.

Najprej predstavnika občine in komunale, ki sploh nista vedela, zakaj so ju poslali na ogled. Na vrhu ceste, kakšnih 500 metrov od odlagališča smeti, sta naenkrat obrnila avto in se odpravila nazaj v mesto. Po telefonu sem enega od njiju poklical in povedal, da so smeti v gozdu. Pojma nista imela, o čem govorim. Debelo sta pogledala, ko sem jima pojasnil, da nista prišla zaradi odvoza kant za smeti (kot sta verjela, da sta prišla), temveč zaradi divjega odlagališča.

Nato je prišel predstavnik inšpektorata občine Ljutomer, ki me je spraševal, zakaj sem do hiše naredil cesto in da to ni v skladu z ne vem čim. Ker sem bil sredi sestanka s projektantom, sem mu na hitro razložil, da je to, kar imenuje cesta, zgolj pesek, posut na občinsko zemljišče, in naj se za več informacij obrne na občino, ki je izvedbo naročila pri gradbenem podjetju. “Ah, vse je v redu,” je prijazno odvrnil in odpravila sva se proti deponiji. Inšpektor je z razdalje več kot 100 metrov opazoval divje odlagališče smeti. Omenil sem mu, da so med smetmi tudi kanistri in, če je v njih strupena snov, bo ta odtekla v podtalnico. V kolikor že ni. »Ja«, je odgovoril, medtem ko se je razgledoval po nasadu orehov, »bo držalo«.

Vsi trije veljaki občinskih služb so prišli nenapovedano med delovnim časom, kar pomeni, da sem bil tudi sam med delovnim časom. A ker je njihov čas pomembnejši kot moj, sem si vzel premor od dela, da sem jim lahko pojasnil, kaj je njihov razlog prihoda. 

Kot zadnji je prišel gasilec, ki si je ogledal odlagališče smeti. Odločil je, da bodo izpeljali čistilno akcijo (leta 2021!) ter da bodo smeti nosili skoraj 300 metrov po kanalu navzgor in jih deponirali na najinem zemljišču, kamor bodo parkirali traktor. Pa sem vprašal, zakaj bodo smeti nosili tako daleč, če pa je bližje očistiti odlagališče spodaj, kjer bi jih nosili zgolj nekaj 10 metrov. Pa odgovori, da je spodnji sosed izjemno naporen in ne bo pustil, da hodimo po njegovem. Mu razložim, da je celoten pas občinsko zemljišče, saj je bila to nekdaj cesta in vprašam, zakaj bi sploh kdor koli lahko oviral čistilno akcijo. Še enkrat pove, da je spodnji sosed težaven ter da bo 300-metrski pohod s smetmi lažja izbira.

Ker se vse od leta 2021 in obljube županje ni premaknilo nič, sva februarja 2023 organizirala čistilno akcijo in očistila občinsko zemljišče. V znak dobre volje sva očistila približno 300 metrov zanemarjenega občinskega zemljišča in na svoje stroške najela kombi ter smeti odpeljala na ustrezno mesto. 

Divje odlagališče pri zajebanem sosedu s spodnje slike pa sva pustila nedotaknjeno, da vidiva, koliko časa bo županja Olga Karba potrebovala, da v letu Zelene pismenosti izpolni obljubo, ki jo je dala leta 2021.