Hidroizolacija je še ena pomembna naloga, ki vas čaka pri novogradnjah ali prenovi starih hiš. Na splošno hidroizolacija zaščiti gradbene elemente pred vlago in vodo. Ločimo horizontalno in vertikalno hidroizolacijo.

Razlika med horizontalno in vertikalno hidroizolacijo

Horizontalna hidroizolacija preprečuje vdor kapilarne vlage prek temeljev in tal ter dvig podtalne vode, kar s časoma lahko oslabi gradbeno konstrukcijo in negativno vpliva na gradbene elemente.

Vertikalna hidroizolacija pa je izolacija sten, kar preprečuje vdor vlage iz zemlje. Običajno se vertikalna hidroizolacija položi od temeljev do približno 30 centimetrov nad zemljino (terenom), saj s tem zaščitimo konstrukcijo tudi pred meteorno vodo.

Pomembno je, da sta horizontalna in vertikalna hidroizolacija neprodušno zlepljeni, da med njima ni prostora, kamor bi se dvignila vlaga ali voda.

Razrez hiše in notranjih sten

V najinem primeru ni šlo za klasično horizontalno hidroizolacijo (temeljne plošče), saj hiša že stoji. Najina hiša temeljne plošče sploh nima, temveč je opeka položena direktno na ilovico.

Najin cilj je bil razrez hiše vzporedno s tlemi, v ta razrez pa se vstavljajo hidroizolacijski trakovi (lepenka). To učinkovito prepreči prehod kapilarne vlage prek kletnih temeljev do etažnega dela hiše.

Že prej pa sva izvedla drenažo oz. odvodnjavanje, da sva meteorno vodo speljala stran od objekta. Žlebove hiše pa sva speljala v 14 m3 velik zbiralnik vode, ki nama služi za namakanje in zalivanje vrta.

Eno od fizično najbolj zahtevnih del je bilo polaganje težkih kanalet. Vsaka od 18 kanalet tehta po 130 kg. S sosedom sva jih položila na roke, v 7 urah, v tem času pa dvignila skoraj 2,5 t.

Tik pod bregom pred hišo sva odkopala približno 20 metrov kanala in položila 18 kanalet, dolgih po 1 meter, kjer vsaka tehta po 130 kilogramov.

Tako sva vso vodo, ki priteka v okolico hiše, učinkovito speljala stran od nje.

Rezanje sten in hiše ter hidroizolacija – izvajalec Denis Casar, s.p.

Pri iskanju sva imela srečo, saj je najin svetovalec pri gradnji nekoč že sodeloval s tem izvajalcem. Denis Casar je izkušen zidar, predvsem pa je zanesljiv in strokoven. Skupaj s sodelavcem Ferijem sta tim, ki ponuja široko paleto zidarskih storitev. Z Denisom smo sodelovali že pri različnih projektih pri hiši in sva z njim več kot zadovoljna.

Rezanje hiše je delikatna odločitev, saj lahko nestrokoven izvajalec poruši statiko hiše. Težavnost izvedbe razreza hiše pa je odvisna od različnih dejavnikov. V najinem primeru je bila izvedba lažja, saj v hiši ni bilo vodovodnih, elektro in strojnih inštalacij. Pa tudi način gradnje najine hiše je omogočal rezanje med opeko.

Kala se vstavi v razrezani del hiše. Na prvi pogled spominjajo na kasete.

Istočasno z rezanjem se vstavlja lepenka (hidroizolacija) in plastične kale, ki izgledajo kot kasete. Te imajo funkcijo ohranjanja stabilnosti hiše. Kasneje se vse zalije s hidroizolacijsko maso, izvajalec (ali sami) pa hidroizolacijske trakove, ki so bili vstavljeni v razrezani del hiše, spoji z izolacijo v hiši na tleh. Pri nama sta ta del opravila Denis in Feri. Jaz sem jima le pripravil “teren”, saj sem celotno površino predhodno premazal z ibitolom.

Cena za tekoči meter razreza hiše je različna, odvisna je od težavnosti izvedbe pa tudi od izvajalca do izvajalca se lahko močno razlikuje. 

Hidroizolacija kleti

Hidroizolacijo kleti in betoniranje sva opravila sama. Ker hiša nima temeljne plošče, temveč je opeka položena direktno na ilovico, so bila tla kletnega prostora zbita ilovnata zemlja. Kletni prostor je razdeljen na dva prostora, v katerem je en prostor namenjen kurilnici, drugi prostor pa je klasična klet.

Za betoniranje prostora, v katerem je klet, se ne bi odločila, če ne bi imela posebnih, »avtohtonih prebivalcev« na najini parceli – polhov. Te živali se preko zime odpravijo na zimsko spanje, ko se zakopljejo v izkopano luknjo v zemlji. Še pred najinim nakupom hiše so si polhi za prezimitev izbrali kletni prostor najine hiše in velik del prostora v gospodarskem objektu.

V kleti sva najprej izkopala cca 40 centimetrov zemlje in poravnala teren. Nato sva položila armaturno mrežo, nanjo pa prvih 6 centimetrov betona. Po sušenju betona sva opravila hidroizolacijo prostora v skladu s pravili (povsem ravno površino betona sva premazala z ibitolom, nato položila bitumenske trakove).

Nato sva čez kakšen teden ponovno pognala mešalec betona in ponovno naredila 6 centimetrov debelo plast betona. Betoniranje je eno najlepših gradbenih del in v tem sva vedno uživala.

Je pa polaganje hidroizolacije vsaj za naju eno od najbolj nehvaležnih del. K sreči ni verjetno, da bi se tega dela morala spet lotiti v bližnji prihodnosti.