Se zgodi, da naju z Azričko še vedno kdo vpraša, zakaj sva se preselila tako daleč od mesta, kjer sva živela. »Ali ni nekaj najlepšega, če se preseliš v pokrajino, kamor si prihajal na oddih?«, običajno odgovoriva. Ljudje v Prlekiji imajo dobro dušo, narava je prekrasna, poleg vsega pa Prlekija slovi kot pokrajina z največ sončnimi dnevi v Sloveniji.

Zakaj bi se torej selila na Primorsko, zavito v burjo in kopreno oblakov, če si lahko dom ustvariva v Prlekiji, najbolj sončni pokrajini, in to v objemu narave?

Če le imate možnost izbirati med življenjem v naravi in mestom, izberite življenje v naravi. Ne samo, da ima življenje v naravi kup prednosti, hvaležno vam bo tudi vaše telo in duša. Če niste zapriseženi city slicker, potem je izbira enostavna.

Katere so prednosti življenja v naravi?

Prednosti življenja v naravi je več kot zgolj izbranih 7, saj si vsak posameznik prioritete na podlagi želja in ciljev postavlja drugače. Kateri pa so vaši razlogi za življenje v naravi? Mojih sedem izbranih si preberite spodaj.

1. Vzgoja otrok je enostavnejša in otroke bogati

Vsak starš si želi, da bi bili otroci srečni. Preživljanje otroštva v tesnem stiku z naravo pa otroka obogati na več nivojih. Otroci zaradi brezskrbnega divjanja po gozdu in travnikih razvijajo motorične sposobnosti, ki so osnova zdravja v odrasli dobi.

Ob primerni vzgoji in starševskem zgledu se otroci naučijo spoštovanja narave, kar je temelj samozavedanja, da posameznikove odločitve nepovratno vplivajo (pozitivno ali negativno) na okolje.

Aktivnosti v naravi so še posebej pomembne, saj pomagajo otrokom razvijati sposobnosti reševanja težav, naprednega razmišljanja, spodbujajo kreativnost in samozavest ter zmanjšujejo vplive stresa.

Znanstveno dokazano pa je tudi, da tisti otroci, ki odraščajo v naravi, v tesnem stiku z živalmi in mikroorganizmi, razvijejo manj alergij in imajo boljšo imunsko odpornost kot otroci, ki jih starši varujejo pred mikroorganizmi (sterilno okolje) in nimajo stika z živalmi.

2. Več časa preživimo na zraku

Evropejci kar do 90 % svojega časa preživimo v zaprtih prostorih, dve tretjini tega časa pa preživimo v svojem domu. Prostovoljno zaprti. To slabo vpliva na naše zdravje in imunski sistem, splošne gibalne sposobnosti ter splošno počutje. Z življenjem v naravi pa je naše bivanje tesno povezano z naravo in gibanjem, saj dinamika letnih časov od nas zahteva opravljanje različnih sezonskih del.

Danes urbanisti zelo dobro poznajo študije o vplivu narave na človeka in njegovo zdravje. Prav zato v mesta spet vnašajo več zelenega in več narave. Pametni urbanisti pa ne zahtevajo več podiranja dreves v parkih in mestnih jedrih, kot so to v imenu betona počeli še nedolgo nazaj, temveč težijo k ohranjanju narave dediščine v mestih.  

Lep primer, kako v mestu ponuditi oazo miru in zelene narave. Užitek za človeško dušo in kotiček miru za nenehno mestno brbotanje.

3. Življenje v naravi izboljšuje zdravje

Gotovo ste že slišali za šinrin-joku. Če ne prej, ste o gozdni kopeli lahko brali na Extraveganzi. Šinrin-joku ali gozdna kopel ni še ena od japonskih pogruntavščin, pač pa znanstveno dokazano dejstvo.

Šinrin-joku dokazano izboljšuje imunski sistem organizma, izboljša koncentracijo in spomin, izboljša kardiovaskularno in metabolično zdravje, zmanjšuje anksioznost, depresijo in jezo, znižuje ravni stresnih hormonov, izboljša spanje in splošno počutje posameznika, bolnikom pomaga k hitrejšemu okrevanju itn.

Ne samo, da je življenje v naravi bolj zdravo, tudi svojo dušo boste v objemu narave lažje nahranili. Osupljiv pogled na nebo, kjer se lesketajo zvezde, je zaradi svetlobnega in industrijskega onesnaženja po večini evropskih in svetovnih mest danes zastrt. Zato pa je lahko pogled z vaše terase na prostrano zvezdno nebo edinstven! Če boste le sprejeli pravo odločitev. Verjemite, izplača se!

4. Jeste doma pridelano hrano

Kaj je lepšega od jutranjega sprehoda na vrt, kjer si naberete svežega paradižnika, korenja in rdečih jagod? Na domačem vrtu pridelana hrana je zagotovilo, da v vaši hrani ni pesticidov in drugih škodljivih snovi. Pri tem pa lahko tudi veliko prihranite, saj vrtnine in sadeži iz sadovnjaka pomenijo bogat ulov za domačo ozimnico

Poleg tega pa je znanstveno dokazano, da tudi izredno nizka raven izpostavljenosti pesticidom lahko zelo škoduje zdravju, pa tudi ženskam v času nosečnosti in otrokom v zgodnjem otroštvu.

Doma pridelana hrana pa ni zdrava samo zato, ker je brez nepotrebnih škodljivih snovi, pač pa tudi zato, ker je pridelana z ljubeznijo in vašim trudom. Fizična aktivnost je osnova za pridelovanje lastne hrane, zato lasten vrt skrbi tudi za dnevno dozo gibanja.   

5. Nabirate lahko zelišča in začimbe ter divjo, gozdno hrano

Običajno se ljudje z avtom odpeljejo v gozd po kostanj ali nabirat zelišča in gobe, saj jih v bližini njihovih domov ni. Življenje v naravi pa vam ponuja zakladnico dobrot, ne da bi vam bilo potrebno za to seči v denarnico.

Potrebujete le znanje o začimbah, zdravilnih zeliščih in gozdni hrani, da znate prepoznati zdravilne od strupenih rastlin. Poleg tega ste ves čas v gibanju sredi travnikov in gozdov, kjer vas narava polni s svojo tiho prisotnostjo.

Na svojem vrtu si lahko pridelate svojo košaro zdravja. Kakšen užitek in luksuz!

6. Sožitje z naravo vas ohranja v popolni harmoniji s samim seboj

Človek mora slediti dnevnemu ciklu in ritmu letnih časov. Kaj to pomeni? Sodoben človek je pogosto mentalno preobremenjen, to pa lahko vodi v nespečnost in razdraženost, kronično utrujenost in odtujenost. Spanje pa je tisti fiziološki proces, ki človeku pomaga pri odpravi (telesne in mentalne) utrujenosti in stresa, ki se nakopiči preko delovnega dneva.

Čeprav je res, da ljudje v različnih starostnih obdobji potrebujemo različno dolžino kvalitetnega spanja, pa je dejstvo, da je noč namenjena počitku. Ne gledanju televizije pozno v noč, temveč kvalitetnemu počitku, ki se zgodi med 22. uro zvečer in 2. uro zjutraj. Te 4 ure so po navedbah raziskovalcev ključne, saj se takrat človeško telo najbolj odpočije in je deležno najkvalitetnejšega spanca.

Že ajurveda svetuje, da se zbudite pred sončnim vzhodom. Med drugim tudi zato, ker imajo meditacija in druge duhovne aktivnosti v zgodnjih jutrih večji učinek kot v katerem koli drugem delu dneva.

Ritem letnih časov pa nam na drugi strani pomaga, da se prehranjujemo sezonsko (in denimo, če imamo to možnost, skrbimo za sezonska opravila na vrtu in v sadovnjaku). Človek je stoletja sledil ritmu narave in se tako tudi prehranjeval. Prednosti sezonskega prehranjevanja so med drugim tudi v tem, da hrana dozori v letnem času, ki je temperaturno najbolj ugoden, da doseže optimalne prehranske lastnosti.

Kdor sledi ritmu in zakonom narave, je v popolni harmoniji s svetom in samim seboj.

7. (Za)živite trajnostno in (po)skrbite za okolje

V življenju je treba preiti od besed k dejanjem. V letu 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel 68 kilogramov hrane. Od tega je bilo kar 26 kilogramov hrane še UŽITNE oz. primerne za prehrano. Odpadna hrana v slovenskih gospodinjstvih predstavlja kar 11 % vseh odpadkov.

Zato prenehajmo uporabljati popularne »buzzworde«, kot so trajnostno, samooskrba in ekologija, ter preidimo od besed k dejanjem. Če hrane pridelate preveč, jo podarite sosedom. Ali še bolje: zamenjajte svoje pridelke s pridelki, ki so jih vaši sosedje pridelali več, kot jih potrebujejo.

Kompostirajte, ne mečite hrane v smeti. Kompost je odlična osnova za vrt, ki pomaga k zdravi rasti novih dobrot in pridelkov. Bodite pametnejši od drugih in prijaznejši do okolja ter ne izgubljajte časa za pogovore, kako izboljšati svet.

Izboljšate ga lahko takoj!

Viri

Ziad Al Nabhani in Gérard Eberl, Imprinting of the immune system by the microbiota early in life, Mucosal Immunology, 2020, Vol. 13, str. 183–189. https://www.nature.com/articles/s41385-020-0257-y.