Danes znanstveniki ugotavljajo vedno več prednosti, ki jih prinaša vpliv narave na zdravje, kognicijo in splošno počutje človeka. Vse znanstvene študije svarijo pred veliko količino časa, ki ga odrasli in otroci preživljamo v zaprtih prostorih. Niti ena raziskava pa ne svari pred preveč časa, ki bi ga morebiti preživeli v naravi.

V članku o prednostih življenja v naravi v primerjavi z mestom smo že omenili, da je znanstveno dokazano, da tisti otroci, ki odraščajo v naravi in so v tesnem stiku z živalmi in mikroorganizmi, razvijejo manj alergij in imajo boljšo imunsko odpornost kot otroci, ki jih starši varujejo pred mikroorganizmi (sterilno okolje) in nimajo stika z živalmi. Kako pa čas, preživet v naravi, vpliva na razvoj otroških možganov?

Vpliv gozda na kognitivne sposobnosti in mentalno zdravje v adolescenci

Zanimiva longitudinalna študija med več kot 3500 otroci v Londonu (starimi med 9 in 15 let) je pokazala, da so imeli tisti otroci, ki so več časa preživljali v bližini gozda, boljše kognitivne sposobnosti in mentalno zdravje v adolescenci. Ti otroci so bili manj izpostavljeni tveganjem za čustvene in vedenjske težave, ki jih prinaša odraščanje.

Kar je posebej zanimivo, druga okolja npr. travniki, reke ali jezera, niso imela enakega vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti in (mentalnega) zdravja otrok v obdobju odraščanja. To po ugotovitvah raziskovalcev pomeni, da vsa naravna okolja nimajo enakih vplivov na zdravje in razvoj otrok, kot bi morda sprva mislili.

Po ugotovitvah raziskovalcev imajo travniki, reke ali jezera - v primerjavi z gozdom - manjši vpliv na razvoj otrok in njihovo zdravje v obdobju odraščanja.

Vendarle pa so epidemiološke študije, ki so jih izvedli v Združenih državah in na Danskem, pokazale, da so zelene površine v stanovanjskih območjih povezane z manjšim tveganjem za težave z duševnim zdravjem pozneje v življenju. Odgovora, zakaj, raziskovalci še ne poznajo. A vendarle narava deluje!

Nekatere raziskave sicer kažejo, da so zelene površine povezane s strukturnimi spremembami v možganih, vključno s povečano belo in sivo snovjo, pa tudi s pozitivnimi spremembami v amigdali, ki pomaga nadzorovati čustva. Te spremembe bi torej lahko bile odgovorne za nekatere učinke na kognitivne in duševno zdravje, ki jih opažajo omenjene študije.[i]

Prav lahko pa bi bil razlog tudi drugje. Mesta vplivajo na zdravje ljudi z zvočnim in svetlobnim onesnaženjem, so znatno bolj onesnažena (dim, avtomobilski izpuhi …) od naravnih okolij, zato bi vsaj del odgovora morebiti lahko našli tudi v tem. Zagotovo pa še vedno velja, da je narava s svojim gozdnim in drugim bogastvom tovarna zdravja za ljudi. Zato jo moramo na vsak način ohranjati čisto.

Preverite 10 predlogov za ustvarjanje v naravi z otroki – ideje za vse letne čase!

Kako vzgajamo nove naravovarstvenike in okoljevarstvenike?

Od otrok, ki odraščajo v urbanih središčih, ali pa tistih, ki otroštvo preživijo pred TV ali računalniškimi zasloni, ne moremo pričakovati, da bodo razvili tudi tesen stik z naravo. Ali da se bodo dejansko zavedali pomembnosti naravovarstvene problematike. Tu je tudi razlog, zakaj današnjo mladino bolj skrbijo plastične slamice in vrečke ali pa zapiranje vode iz pipe med umivanjem zob kot pa denimo celovit vpliv njihovega načina življenja na naš planet. 

Slednje potrjuje tudi raziskovalka dr. Kathryn Stevenson, z North Carolina State University v ZDA. Dr. Stevenson pravi, da je ena od glavnih prednosti preživljanja časa v naravi ta, da bodo ti otroci razvili močno vez z naravo, zato bodo bolj verjetno v prihodnosti razvili in ohranjali skrb za okolje.

Po njenem mnenju je pomembno, da če želimo ustvariti močno vez med otrokom in naravo, moramo otrokom omogočiti, da so sami v naravi ali da doživijo naravo na način, da se lahko z njo osebno povežejo. H krepitvi te vezi pa pomagajo tudi socialne izkušnje (druženje) bodisi z vrstniki ali odraslimi.[ii]

Otroci naj veliko časa preživijo zunaj, na prostem, kjer jih narava uči in bogati njihove čute, jim ponuja izzive in krepi kreativnost in širi razumevanje sveta. Novega rodu naravovarstvenikov ne bomo vzgojili v šolah z učenjem snovi na pamet, temveč je treba otrokom ponuditi izkušnjo narave, da bo v njih vzklila trajna ljubezen do njih samih.

Gozdne površine so raj in neprecenljiv vir izkušenj in zabave za odraščajoče otroke.

S katerimi aktivnostmi v naravi seznanimo otroka(e)?

  • Spoznavanje neskončnega sveta flore in favne. Če ne poznamo odgovorov na tisoč in eno vprašanje otrok, nič hudega. Doma jih v knjigah ali na spletu poiščimo skupaj z njimi.
  • Pustimo, da otroci sami odkrivajo svet narave. S tem jih naučimo samostojnosti, neodvisnega raziskovanja in spoznavanja, pa tudi sebe naučimo, da otrok ne zavijamo v vato.
  • V naravi lahko izvajamo vse vrste gibalnih veščin skozi igro (tek, poskakovanje in preskakovanje, plezanje, skrivanja …).
  • Peljimo otroke taborit. Ob zagotovljeni varnosti zakurimo ogenj in skupaj pripravimo kosilo. Naj otrok pomaga in sodeluje pri opravilih, zadolžite ga za nalogo ali dve, naj se počuti pomembnega sodelavca.
  • Spoznajmo otroka z gozdno kopeljo šinrin-jokujem, kjer boste skupaj poslušali ptičje petje ali pokanje vej v vetru, duhali cvetlice ali značilen vonj gozda, sezujte se in bosonogi začutite zemljo. V naravi (po)iščite dogodivščine.

Viri

[i] Carly Cassella, New Research Finds Time Spent Among Trees Might Help Kids’ Brains Grow And Develop, Science Alert, 24. julij 2021.

[ii] Kathryn Tate Stevenson idr., How combinations of recreational activities predict connection to nature among youth, The Journal of Environmental Education, Vol. 51, št. 6, str. 462 – 476, 30. julij 2020. https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00958964.2020.1787313?journalCode=vjee20.