Pojav miroljubnega (ekološkega) kmetijstva sega v leto 1983, ko se je skupina kmetov iz Spessarta v južni Nemčiji odločila za novo (pozabljeno) pot v kmetijstvu s spoštovanjem vseh oblik življenja in tako pričela z miroljubnim kmetovanjem. Ideja se je preselila tudi v druge države in Slovenijo, kjer danes živi v miroljubnem duhu kar nekaj kmetij.

Z veliko pozornosti do zemlje se miroljubni kmetje učijo ponovno začutiti potrebo rastlin in polj. Ne uporabljajo kemije in umetnih gnojil, pač pa za prst pripravijo zgolj posebna, naravna hranila in pripravke: denimo zeleni podor [i] ali vmesni posevek, ki predstavlja najnaravnejši način gnojenja. Ali pa denimo uporabo kamene moke [ii] in kruhove pijače [iii], ki jo pripravijo iz starega kruha, droži in vode, kar kmetje nato razpršijo na polja.

Miroljubno kmetijstvo upošteva podnebje, v katerem deluje, danosti zemlje in njeno lego, ter poskuša na ta način zagotoviti določeni kulturi, da je glede na danosti in značilnosti (zemlje, podnebja) najbolj primerna za setev.

Kaj je miroljubno (ekološko) kmetijstvo?

Miroljubno kmetijstvo je po svoji naravi ekološko kmetovanje, predstavlja pa alternativo praktično vsem znanim oblikam sodobnega kmetovanja (konvencionalnega, klasičnega ekološkega …), saj v največji meri spoštuje vse oblike življenja.

To pomeni, da poskuša miroljubno kmetovanje v največji meri odpravljati škodljive vplive na okolje, je podnebju prijazno, prideluje brez gensko spremenjenih organizmov, pri hranjenju zemlje pa ne uporablja kemičnih pripravkov in umetnih gnojil, niti hlevskega gnoja in gnojnice ali blata iz čistilnih naprav. [iv] Korenine v miroljubnem poljedelstvu, kjer je zemlja zaradi mikroorganizmov in glist živa, rahla in vlažna, sežejo tudi do 80 cm globoko, kjer je zemlja še vedno vlažna. Na ta način ob morebitnih sušah utrpijo manj škode.

Miroljubno kmetijstvo pomaga zemlji in pridelkom z domačimi, ekološkimi pripravki, ki v največji možni meri varujejo drobne organizme v zemlji, saj – kot že rečeno – miroljubno kmetijstvo spoštuje vse oblike življenja. Drobne organizme v prsti dojema kot svoje tesne sodelavce, ki zemljo rahljajo in prezračujejo. Pa ne samo to: ta mala bitja iz odmrlih ostankov rastlin pridelujejo humus, ki je namenjen hranjenju novim rodovom rastlin.

S tem, ko konvencionalno kmetijstvo (pa tudi gospodinjstva na svojih vrtovih in v okolici hiš) uporablja pesticide, ubija neposredno v prsti živeče mikroorganizme [v], ki ustvarjajo pogoje za novo življenje in sploh omogočajo življenje na planetu. S tem pa ubijamo tudi biotsko raznovrstnost na Zemlji, saj zmanjšujemo število različnih vrst organizmov, ki živijo na določenem prostoru, pa tudi raznolikost ekosistemov nekega območja. Kar pa neposredno vpliva na kvaliteto naših življenj.

Miroljubno kmetijstvo je gospodarska panoga, ki je prišla najbližje temeljni etiki spoštovanja življenja in vsega živega. Gre za najčistejšo obliko upravljanja z naravo in njenimi viri, ki s spoštovanjem ter z vestjo ohranja in sklepa zdrav krogotok življenja.

Kakšna je razlika med klasičnim ekološkim in miroljubnim kmetijstvom?

Čeprav je miroljubno kmetovanje po svoji biti ekološko, pa je med klasičnim (kontroliranim) ekološkim in miroljubnim kmetovanjem temeljna razlika.

Bistvena in najpomembnejša razlika je prav v (ne)izkoriščanju in (ne)uporabi živali, saj klasično ekološko kmetovanje dopušča izkoriščanje živali za potrebe živinoreje in mlekarstva, kar miroljubno kmetovanje zavrača. Prav tako je pri klasičnem (kontroliranem) ekološkem kmetijstvu denimo dovoljena ali celo priporočena uporaba različnih gnojil, ki so pridobljena iz mrtvih rejnih živali: npr. roženega gnojila iz rogov in kopit zaklanih parkljastih živali z dodatki kože, mesa in kosti, moka iz mesa in kosti iz zmletih stranskih produktov pri klanju, pa krvna moka …

Vse te vrste gnojil za polja so pri ekološkem kmetovanju dovoljena in priporočena, medtem ko se miroljubno kmetijstvo odreka vsem preparatom, ki bi vsebovale smrtonosne strupe in ostanke živali.

Zdrava prehrana ni nujno komplicirana ali zahtevna! Spoznajte model 5s – zdravo prehranjevanje v najosnovnejši in najmanj predelani obliki.

Miroljubno kmetijstvo ne priznava niti škodljivcev, saj prav vse žive organizme dojema kot sestavni del narave in življenja. Tako ima denimo tudi plevel v miroljubnem kmetijstvu pozitivno vlogo, kajti vedno požene takrat, ko prsti manjka določenih snovi, ki pa jih plevel vsebuje. Zato ga miroljubni kmetje ne uničujejo, saj predstavlja indikator stanja zemlje.

Miroljubni kmetje različnim živalskim vrstam ustvarjajo različne vrste biotopov, ki ustrezajo njihovemu načinu življenja. Ne preganjajo divjadi, pač pa na svojih njivah celo pustijo kakšen pridelek, da se divjad lahko nahrani.

Lovcem na svoji zemlji ne dovolijo streljanja zveri, med parcelami pa denimo puščajo rasti grmovje ali naredijo živo mejo, zgrajeno iz posušenih vej, pod katerimi se razvije pestra flora, hkrati pa živa meja nudi bivališče in skrivališče mnogim živalim: zajcem, lisicam ali ptičem, ki jih tudi krmijo.

Na določenih področjih, kjer je zaradi značilnosti pokrajine to potrebno, posadijo drevesa, ki zemljo varujejo pred močnimi vetrovi, s svojimi plodovi pa so drevesa tudi vir hrane za živali. Ker zaradi mogočnih dreves ni močnih sunkov vetra, je tudi temperatura v teh predelih bolj konstantna, kar pomeni tudi boljšo rast določenih pridelkov. Poleg tega drevesa tudi zadržujejo vodo, zato je to primeren način in rešitev, da voda ne odteka z območij, kjer to predstavlja problem.

Miroljubno kmetijstvo se zaveda (vse)povezanosti življenja in medsebojne (so)odvisnosti, kjer vsako dejanje neposredno ali posredno vpliva na naravni krogotok ekosistema. Združuje idejo pozitivnega odnosa do vsega živega in v temelju spoštuje in razvija odnos človeka do živali in narave.

Tripoljno kmetovanje, ki vzpodbuja biotsko raznovrstnost in raznolikost življenja

Miroljubno kmetijstvo zelo veliko pozornosti namenja zemlji: življenju v tleh, kjer s svojimi naravnimi ukrepi spodbuja sožitje delovanja mikroorganizmov in (vseh, tudi najmanjših) živali, ki sodelujejo v procesu revitalizacije zemlje in proizvajajo hrano za rastline, rahljajo zemljo in jo ohranjajo zdravo.

V miroljubnem kmetijstvu se poslužujejo tripoljnega kmetovanja, kar pomeni, da polja 2 leti zasejejo, tretje leto pa pustijo v prahi. To imenujejo triletno kolobarjenje. V času počitka zemlje dopustijo, da rastejo na poljih različne rastline, kot sta na primer detelja in kamilica, ki z visoko vsebnostjo dušika v koreninah naravno obnavljata tla. Miroljubni kmet s tem omogoča polju, da se odpočije in nabere novih moči za naslednje dvoletno delo. V tem obdobju hrani zemljo z že omenjeno kameno moko, pokošeno travo, z listjem in s posebej pripravljeno krušno pijačo.

Sočuten način prehranjevanja omogoča človeku prehranjevanje v skladu z naravnimi zakoni, ki ne jemljejo življenja drugim bitjem. Spoznajte etično prehranjevanje, ki določa sočuten odnos tudi do samega sebe.

Pri obdelavi tal miroljubni kmet ne uporablja pluga za oranje zemlje, temveč tla zgolj površinsko razrahlja, da ne moti življenja v tleh. Takšna zemlja, ki je hranjena s pozornostjo in naravnimi pripravki, kjer je kmet njen varuh in prijatelj, pa je tudi manj ranljiva za različne napade pred črvi in drugimi »škodljivci«. Znano je, da škodljivci ne napadajo povsem zdravih rastlin ali plodov. Črvi se denimo zaredijo samo v bolnih in razpadajočih tkivih rastlin. Gre za osnovni princip narave: vse, kar ni sposobno za življenje, je potrebno odstraniti.

Del narave pa so tudi insekti, ki imajo svojo vlogo: težavo miroljubni kmet rešuje tako, da ob poljih poseje različne rastline, ki so za insekte naravna hrana. Poskrbljeno je za vsakogar in vse v največji meri. In krogotok življenja je sklenjen.

Rastline, ki rastejo v tako negovanih tleh, so običajno zdrave in močne, zato se lahko ščitijo tudi same. Še en razlog, da so kulture odpornejše, pa je tudi v tem, da miroljubno kmetovanje uporablja predvsem lokalne, avtohtone sorte. S križanjem sort, kot to počne konvencionalno kmetijstvo, se namreč zmanjša tudi odpornost rastlin.

Miroljubno kmetovanje rastlinskemu in živalskemu svetu ponovno omogoča bogastvo in raznolikost vrst. Na njihovih poljih in travnikih pa se pojavlja vse polno divjih zelišč, cvetlic in kultur, ki jih drugje zaradi uporabe kemikalij ni več moč najti. S tem se povečuje stopnja biotske raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, kar poživlja življenje in ohranja vero v boljšo in bolj zdravo prihodnost, ki bo bolj sočutna in spoštljiva do Življenja.

Viri

Ali je pomembno, na kakšen način je hrana pridelana?, Društvo za osvoboditev živali, pridobljeno 25. februarja 2020, dosegljivo na https://www.osvoboditevzivali.si/ali-je-pomembno-na-kaksen-nacin-je-hrana-pridelana-cel-clanek/.

Damjana Benec, Kako obnoviti izčrpano zemljo na njivi, Bodi eko, pridobljeno 25. februarja 2020, dosegljivo na https://www.bodieko.si/kako-obnoviti-izcrpano-zemljo-na-njivi.

Jana Bolčič, Rastline za zeleno gnojenje, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 21. marec 2017, dosegljivo na https://www.kmetijskizavod-ng.si/novice/2017100308581204/.

Povezujemo.si, MIR Grünt – Eko etična pridelava hrane, pridobljeno 25. februarja 2020, dosegljivo na https://povezujemo.si/mir-gruent-eko-eticna-pridelava-hrane.

Miroljubno kmetijstvo, Vege & Dobro, pridobljeno 25. februarja 2020, dosegljivo na https://www.vege-dobro.com/blog/miroljubno-kmetijstvo.

Bienensterben & Bodenleben – Ursache & Wirkung, Edi Maurer, Yout Tube, 15. november 2017, https://www.youtube.com/watch?v=G2CLhPwtlVw.

Lokalno.si, Miroljubno kmetijstvo – Razčistiti v glavi in delati s srcem, 15. februar 2014, dosegljivo na https://www.lokalno.si/2014/02/15/
110801/aktualno/DL_Miroljubno_
kmetijstvo___Razcistiti_v_glavi_
in_delati_s_srcem/.

Tla, na katerih živimo – neznani kozmos, Društvo za osvoboditev živali, https://www.osvoboditevzivali.si/tla-na-katerih-zivimo/.

Damjan Likar, V Nemčiji so postavljeni temelji za resnični mir na Zemlji, Osvoboditev živali, št. 2, letnik 1, september 2004.

Kalia, Vprašajte strokovnjaka, dosegljivo na https://www.kalia.si/Vprasajte-strokovnjaka.

Opombe

[i] Z ukrepom zelenega podora zmanjšujemo prisotnost agresivnih plevelov, s setvijo rastlin za podor pa se izognemo vsem neželenim učinkom, ki se pojavijo, če pustimo gredice prazne. Zeleni podor namreč pomeni gnojenje s posebej v ta namen posejanimi rastlinami, ki jih ne pobiramo ali kosimo, pač pa jih pustimo na gredi ali njivi, jih tam podorjemo ali zakopljemo v zemljo, kjer nato preperijo. Zemljo s tem gnojimo in obogatimo z organskimi snovmi.

[ii] Kamena moka je sestavljena iz različnih drobno mletih kamenin, rudnin in mineralov in deluje na zmanjšanje kislosti tal. Potresemo jo na prerahljano gredico, jeseni ali spomladi, in nato zastremo. Kamena moka je tudi pospeševalec kompostiranja, natresemo jo nad organske plasti v kompostnem kupu. Če se želimo boriti proti mahu v trati, moramo mah najprej odstraniti, nato tla posujemo s kameno moko. Na dvorišču, kjer se je pojavil mah, je prav tako najprej potrebno mah odstraniti, nato pa tla posuti s kameno moko. Če se mah pojavlja v senčnih delih dvorišča, kjer so tla pogosto mokra, je potrebno moko uporabljati pogosteje.

[iii] Kruhova pijača je predvsem informacija življenju v tleh, kaj na njih raste. S kruhovo pijačo kmet sporoča življenju v zemlji, da je to polje žita. Ta pijača pospešuje koristno mikrobiološko življenje in stabilnost tal z mlečnokislinskimi bakterijami, ki se med procesom nastajanja pijače namnožijo. To vzpodbuja odpornost rastlin in jim dodaja hranilne ter zdravilne snovi. Gre pa tudi za simbolično gesto, saj človek nekaj vrne polju, namesto da bi mu samo jemal.

[iv] Pri klasičnem ekološkem kmetijstvu je denimo dovoljena ali celo priporočena uporaba različnih gnojil, pridobljenih iz mrtvih rejnih živali: roženo gnojilo iz rogov in kopit zaklanih parkljastih živali z dodatki kože, mesa in kosti, krvna moka, moka iz perja, ki se nabira pri klanju perutnine z dodatki kože in umazanije iz hleva, moka iz mesa in kosti iz zmletih stranskih produktov pri klanju …

[v] Pa tudi deževnike, pajke, mokrice, skakače, pršice, pa ličinke dvokrilnikov in hroščev …