Po nakupu zapuščene domačije je bilo potrebno rešiti veliko stvari. Ceste do hiše ni bilo, čeprav skoraj do hiše vodi občinska cesta. V desetletjih brez skrbi za infrastrukturo je namreč del ceste postal travnik, drugi del pa akacijev gozd.
Potrebno je bilo očistiti in poskrbeti za nasad več kot 100 dreves oreha, nekaj višenj in češnje, da so drevesa dobila potrebno svetlobo in prostor, kjer lahko rastejo.
Skoraj 100 let stara hiša in gospodarski objekt pa sta tudi že komaj čakala na začetek prvih del. V ta članek bova naknadno dodajala povezavo do člankov, v katerih bova opisovala izkušnje z izvajalci, s katerimi sva sodelovala. Nekateri so se izkazali tako z odnosom kot strokovnostjo, spet drugi so bili velik tujek pri prenovi najinega doma.
Izkušnje z njimi bova sicer objavljala v samostojnih člankih. V ta članek pa bova kot rečeno naknadno dodajala povezave do teh člankov, tako da bodo izkušnje z izvajalci zbrani na enem mestu.
Hišo in gospodarski objekt sva se namenila obnoviti z naravnimi materiali, saj je tovrstna obnova edini način, če želiš bivati v zdravi hiši. Še posebej starih hiš, ki so v osnovi zgrajene iz naravnih materialov, ni priporočljivo obnavljati z novimi, umetnimi materiali, saj ti niso kompatibilni z naravnimi materiali.
Nekoč so ljudje pri gradnji uporabljali le nekaj gradbenih materialov: opeka, les, kamen, slama, ilovica in apno (tudi železo, kot veznik). To so bile zdrave hiše, pravo nasprotje današnjih, neprodušno zaprtih hiš, v katerih prevladujejo umetni/sintetični materiali. Danes se ljudje celo na vaseh odločajo za prostovoljno neprodušno zaprtje svoje hiše in posledično rekuperacijo, namesto da bi hiši pustili, da diha sama.
Novi materiali so resda trajni, a so večinoma uporabni in primerni zgolj za sodobno gradnjo. To dobro pokažejo primeri starih zgradb, kjer so lastniki svoje hiše iz naravnih materialov neprodušno zaprli s plastičnimi okni, na zunanje stene pod zaključnim slojem fasade polepili stiropor, leseni parket v notranjih prostorih pa zamenjali z laminatom.
Te hiše so njihovi lastniki zadušili, jim vzeli sapo in prvotni utrip.
Zato tovrstne hiše niso zdrave, ker ne morejo dihati, se v njih nabira vlaga in kopiči slaba energija, kar človeku zmanjšuje kvaliteto bivanja. V nasprotju s hišami iz naravnih materialov, ki so bivanju, zdravju človeka in okolju prijazne.
Znano je, da hiše, zgrajene iz naravnih materialov (denimo cimprače na Goričkem, ometane z ilovico), po tem, ko človek za vedno zapusti dom, enostavno razpadejo, se razgradijo in vrnejo nazaj v zemljo.
Prah si in v prah se povrneš.
Že na samem začetku sva dorekla okviren plan, katerega sva se tekom prenove domačije držala (z nekaj nujnimi kompromisi):
Oba sta bila potrebna temeljite prenove. Hiša je zgrajena iz dvakrat žgane, ročno in doma izdelane opeke (gline), ki je najkakovostnejši gradbeni material. K sreči hiša ni skrivala nobenih nepredvidenih, skritih stroškov, kar je sicer značilnost za stare hiše.
K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da v hišo (konstrukcijo, funkcionalnost, tloris) ni nihče posegal in je ostala takšna, kot so jo prvotni lastniki zgradili in nato zapustili.
Sva se pa kljub temu lotila vseh del (nekatera naju še čakajo), da dodatno zaščitiva hišo in poskrbiva za kakovostnejše bivanje (drenaža, razrez sten za hidroizolacijo, izolacija strehe, priklop rastlinske čistilne naprave, toplotna izolacija zunanjih sten s trstično ploščo ipd.).
Hiša je bila doslej deležna zamenjave strešne kritine in toplotne izolacije, vgradnje novih lesenih oken ter vrat in novih elektro inštalacij. Ker v najini tradicionalni panonski hiši ni bilo vode in vodovodne napeljave, je dobila še povsem nove vodovodne in strojne inštalacije, položena je bila hidroizolacija, ometani ilovnati in apneni ometi (še čakajo na izvedbo), (prav tako) položen nov leseni pod iz 100 let starega hrasta …
Plan je, da očarljiva panonska hiška dočaka svoje prvo stoletje prebujena in oživljena v svoji prvotni lepoti, kjer bo pomagala ustvarjati zdrav dom srečni družini.
Gospodarski objekt je prav tako zgrajen iz doma žgane opeke. Ta je zahteval mnogo več (finančnih) skrbi in posegov, saj je bil del ostrešja gnil zaradi zamakanja strehe. A danes, skoraj že povsem prenovljen, ponuja zavetje, predvsem pa obilo prostora za vse aktivnosti, ki potekajo na Najini domačiji.
Vas zanima, kako so potekala dela? Preverite v spodnjih povezavah, kakšne so najine izkušnje z izvajalci. Spodnje povezave bova na tem mestu vsakih 14 dni dopolnjevala s samostojnimi članki o izkušnjah z njimi.
V njih boste lahko prebrali, koga priporočava in koga ne ter kako so potekala dela. Kateri izvajalec si zasluži oceno mojster leta in kateri šalabajzer leta.
Spletna stran za svoje delovanje in spremljanje analitike uporablja spletne piškotke. S pregledovanjem strani se strinjate z njihovo uporabo. Preberite več.
