Vesel sem, da sem prejel nekaj vprašanj, ki so sledila članku Privoščite si gozdno kopel in se naužijte zdravilnih učinkov. Nekaj bralk in bralcev je zanimalo, kje in kako izvajati shinrin yoku oziroma gozdno kopel, da smo deležni maksimalnih učinkov na naše zdravje.
Vprašanje je sicer zelo na mestu, odgovor pa povsem preprost. V evolucijskem smislu ljudje že tisočletja poznamo in znamo izvajati prakso ali pa, recimo temu, neko vrsto gozdne kopeli, saj je človek prav zaradi bogastva narave živel in preživel vse do danes. Le da takrat praksa še ni imela današnjega imena, saj je šlo preprosto za življenje v sozvočju narave. In tudi namen gibanja in svobodnega potikanja v naravi je bil seveda povsem drug od današnjega.
Po vsej verjetnosti mnogi od vas že od rane mladosti izvajate gozdno kopel, le da to preprosto imenujete ljubezen do narave. Ali moj način življenja. Ali preprosto sprehod po gozdu. Tukaj pa že naletimo na rahel odklon, saj je gozdna kopel, kljub svojemu izvornemu japonskemu imenu, lahko mnogo več kot pa le sprehod skozi goščavo dišečega gozda.
Kje izvajati gozdno kopel?
Preprosto. Gozdno kopel lahko izvajate kjerkoli: na obronkih prebujajočih gozdov ali globoko v gozdu, v parkih, kjer se lahko naužijete vonja cvetočih rož in za trenutek sedete v senco pod mogočno krošnjo kostanja ali pa kar na eno izmed mnogih klopi. Tisti, ki neizmerno uživajo ob zvokih bučanja reke, ali tisti, ki jih pomirja pogled na zrcalno gladino jezera, pa se lahko odpravijo na skrite ali manj skrite kotičke ob vodi. Odpravite se lahko na umirjen sprehod po travniku, polnem dehtečih travniških rož, ali pa zavijete kar na svoj zelenjavni in rožni vrt, kjer si v miru nahranite dušo.
Prostorov za izvajanje gozdne kopeli je v Sloveniji več kot dovolj, zato verjamem, da bo prav vsak izmed bralcev našel svoj priljubljeni kotiček. Pomembno je le, da najdete prostor v naravi, ki vam je ljub – mogoče vas spominja na dogodivščine iz otroštva, nemara imate na nek prostor v naravi posebno prijeten spomin, lahko pa ste posebno vohalni tip človeka in vas prepriča vonj cvetočih rož itn.
Potrebna je le volja ter odločitev in potovanje se lahko prične.
Ste si kdaj zaželeli, da bi zaplavali v gozdnem tolmunu jeseni ali pozimi? Preverite, kje, kako in koliko časa izvajati vodno terapijo v naravi.
Kako izvajati gozdno kopel?
Ponovno je nasvet preprost. Prva stvar je povezana z odklopom. V prvi vrsti z odklopom od sodobne tehnologije, zato naj vas telefon počaka doma, če pa že ne morete brez njega, pa ga med sprehodom izklopite ali pa preklopite v letalski način delovanja. Nato se za nekaj daljših trenutkov odpovejte skrbem in odgovornostim, ter se prepustite varstvu narave. S seboj na pot torej vzemite le pozornost in voljo prisluhniti živosti narave.
5 osnovnih čutov
Med sprehodom po izbranem kotičku narave je potrebno nahraniti 5 čutov, ki nam bogatijo predstavo in dojemanje sveta: vid, tip, voh, okus in sluh. Preko teh osnovnih čutov prepoznavamo svet in sebe v njem, se spominjamo dogodkov, zaznavamo okolico, okušamo svež zrak in bogatimo izkušnje. Naše telo nam preko čutil omogoča veličastno izkušanje sveta in prav vsak izmed nas je v neki obliki deležen tega sijajnega procesa.
Med izvajanjem gozdne kopeli prisluhnite ptičjemu petju ali pokanju vejic v vetru, spočijte si oči na mogočnih, več stoletij starih drevesih, v krošnjah katerih vznikajo mladi brsti, stari ne več kot nekaj tednov. Dotaknite se debla starega drevesa, saj drevo ima spomin! Zato bodite čuječi in spoštljivi.
Ulezite se na blatna tla in se v tišini poklonite veličastni naravi, ki nas hrani in varuje pred spozabo, pred samimi sabo. Naužijte se vonja narave, potopite se v neskončni tolmun naravne aromaterapije rastlin, zajemite zrak s polnimi pljuči … in ponovite izmenjavo hvaležnosti in ponižnosti.
Duša narave
Narava je naš naravni zdravilec, zato človeku vrača izgubljeno moč in ponuja upanje v boljši svet. Zaupajte ji, sprehodite se pod obokanimi krošnjami dreves bosonogi in lahkega srca, varujte njeno dušo in prepustite se njeni lepoti.
Njena zdravilna moč je neomajna in neskončna, prežeta z milijoni let starimi spomini na človeka-prijatelja, poraščenega in golega, nemočnega in hrabrega.
Prisluhnite ji, naši zaupnici.