Ste si danes že sezuli čevlje in odšli na bosonogi sprehod po travniku? Zemljenje ni novodobna muha, pač pa je bil način življenja naših prednikov. Večina ljudi danes se nikoli ne odloči sezuti neudobnih čevljev, ko stopijo na travnik. Obutev je postala nuja in seveda modni dodatek. Odkar se je človek pred cca 30.000 leti opremil z zaščito svojih stopal,[i] je veliko pridobil in z vidika anatomije stopala in biomehanike giba(nja) še več izgubil.
Največ pa je človek zagotovo izgubil, ko se je “odlepil” od Zemlje in dobesedno izgubil stik s tlemi in samim sabo – z Zemljo in svojim bistvom.
Zaščita pred morebitnimi poškodbami in urezninami stopal na dolgih pohodih je bila ena od prednosti, ki je človeku nudila tudi določeno varnost v gibanju. Zaščita pred vremenskimi neprilikami (vročino in mrazom) ter nepredvidljivimi ugrizi in piki živali, pa mu je zagotovila dodatno varnost na poteh širom prostranega okolja.
Obutev pa je imela po drugi strani tudi pomanjkljivosti, saj je negativno vplivala na samo anatomijo človeka. Z obutvijo se je zmanjšala rast stopalnih kosti, saj naj bi se kosti nožnih prstov začele zmanjševati prav zaradi obutve. Pa tudi normalno, optimalno funkcioniranje nožnih sklepov se je omejilo.
Običajno ima človek, ki večino dneva preživi bosonog, širše in močnejše stopalo, saj prav vsi nožni prsti in njihovi sklepi podpirajo hojo pri gib(anj)u. Antropolog Erik Trinkaus, ki je analiziral stopalne kosti naših prednikov iz srednjega in mlajšega paleolitika, je prepričan, da manjše kosti nožnih prstov nakazujejo, da so ljudje v tistem času začeli nositi čevlje, ki so vplivali na anatomijo nožnih sklepov.
Moderna obutev
Danes vemo, da je večina moderne obutve neprimerne, iz česar izhajajo poškodbe, bolečine, vnetja ali nepravilna drža in hoja. Največja težava pa je, da so naši predniki in z njimi tudi mi pričeli izgubljati stik z Zemljo, s tistim primarnim dotikom narave, ki nas je varoval in bogatil na vseh ravneh življenja.
Težava izgube »stika s tlemi« pa ni toliko v samem čevlju, pač pa tudi v materialih, iz katerih so čevlji izdelani. Guma in plastika, ki sta običajno materiala in sestavni del sodobnih čevljev, delujeta kot izolator, zato med stopalom in zemljo (tlemi) ni stika.
Naši predniki so cele dneve preživljali svoj čas na prostem. V stiku z zemljo, na soncu, ob vodi in v gozdu, so imeli zaveznika in zavetnika, ki jih je hranil, varoval in učil o Življenju. Danes pa so naša življenja bolj podobna prostovoljnemu zaporu, saj večino dneva in noči preživimo v klimatiziranih pisarnah, delavnicah ali stanovanjih in hišah, ne da bi zares predihali naša pljuča in pretegnili noge na gozdnih poteh.
Spoznajte tudi šinrin joku ali gozdno kopel – sprehajanje v naravi, kjer se predajate njenim čarom in dokazanim zdravilnim učinkom.
Še celo takrat, ko se odpravimo na sprehod ali izlet v naravo, je naše telo popolnoma nepovezano z zemljo (s travo, peskom ali skalami), saj nam klasična obutev preprečuje stik stopala s tlemi.
Zato si poglejmo, zakaj je priporočljivo, da si čim večkrat privoščimo bosonogost. Zakaj bi se ozirali na začudene poglede tistih, ki so se na svoje utesnjene čevlje navaditi tako zelo, da s(m)o jim bosonogci čudaki? Raje postanite bosonogci!
Zemljenje ali earthing ali grounding
Clinton Ober je človek, ki je zaslužen, da je bosonoga hoja pričela zanimati tudi znanost. Ko je zaradi usodne bolezni leta 1993 skoraj umrl, se je odločil zavreči blišč razkošnega življenja, ki ga je živel, in poiskati višji smisel v življenju.
Nekega dne je ugotovil, da ima ozemljitev telesa izjemne koristi za zdravje. Najprej je sam opravil meritve, nato so njegove ugotovitve potrdili tudi sprva začudeni in nejeverni znanstveniki. Vse od velikega odkritja je posvetil svoj čas spodbujanju znanstvenega raziskovanja zemljenja in praktičnih aplikacij tega koncepta. Njegova knjiga z naslovom Clinton Ober Earthing: The Most Important Health Discovery Ever! pa je postala prodajna uspešnica.

Danes je znano, da bosonoga hoja pomaga preprečevati in/ali zdraviti kronična vnetja v telesu, ki povzročajo kronične bolezni, vključno z boleznimi staranja. Je pa bosonoga hoja dokazano učinkovita terapija tudi pri samem procesu staranja. Zemljenje oz. bosonogost ima učinke na celovito zdravje telesa, podpira pa tudi specifične funkcije posameznih organov – tj. delovanje organov vse do tkiv in celičnega delovanja celotnega telesa.
Kako bosonoga hoja učinkuje na zdravje?
Zemljenje ali bosonogi stik z naravnimi tlemi ima pozitiven vpliv na zdravje, saj se prek stika s tlemi v telo prenašajo negativni zemljini elektroni. To pa pozitivno vpliva na fiziologijo človeka, saj zemljini elektroni nevtralizirajo proste radikale v organizmu. Sodoben življenjski slog je človeka »izkoreninil« iz narave, znanost pa ugotavlja, da je tudi ta »ločitev« človeka in narave eden od vzrokov za fiziološko disfunkcijo, neravnovesje ter slabo zdravstveno stanje modernega človeka.
Ne samo bosonoga hoja po travniku, zemlji, pesku ali skalah, tudi sedenje v naravi, dotikanje tal z rokami ali objemanje dreves imajo pozitivne zdravstvene učinke. Čeprav vas bo mogoče kdo čudno gledal, je v resnici celo priporočljivo objeti drevo ali zgolj v miru sedeti v tišini narave. Ali pa zgolj opazovati življenje in prisluhniti žuborenje reke.
Neposreden stik z Zemljo ima dokazano zdraviteljske učinke. Spoznajte, zakaj so bosonogci bolj zdravi in na katere bolezni stik z zemljo vpliva.
Celo ko so znanstveniki raziskave opravili v notranjosti svojih zgradb, kjer so bili prostori primerno »ožičeni« s prevodnimi sistemi Zemlje, so dobili rezultate, ki so zagovarjali tezo o zdravilnosti narave. Ugotovili so, da zemljenje pomaga posameznikom pri boljšem spanju ter zmanjšuje bolečino in stres.
Celo delo ali spanje v zaprtih prostorih, povezanih s prevodnimi sistemi, ki zemeljske elektrone prenašajo s površine zemlje v telesa, ima pozitivne učinke na človekovo fiziologijo. Seveda je obisk narave neprecenljiv in nezamenljiv, a so moderni pripomočki tistim, ki svoj čas preživljajo v zaprtih prostorih, lahko v veliko pomoč pri poživljanju njihovega zdravja.
Ko so Japonci obudili filozofijo gozdne kopeli ali šinrin joku, so vedeli, da je narava zdravilka, saj dokazano izboljšuje imunski sistem. Zato se ne pustite ujeti dnevni rutini in se odločite za naravo in svobodo, cenite svoj čas in zdravje, še predno ga izgubite.
Pojdite na zrak in sonce, naj vas objame mogočna kulisa gozda ali pa naj vam vzame sapo lepota zelene doline. Plavajte v jezerih, plezajte na vršace gora in pomagajte naravi tako, da jo ohranjate čisto.
In sprehodite se bosi po travniku, naj vas jutranja rosa požgečka v podplate.
Viri
Erik Trinkaus in Hong Shang, Anatomical evidence for the antiquity of human footwear: Tianyuan and Sunghir, Journal of Archaeological Science, Vol. 35, št. 7, julij 2008, str. 1928 – 1933. https://www.sciencedirect.com/
science/article/pii/
S0305440307002476.
Eric Trinkaus, Anatomical evidence for the antiquity of human footwear use, Journal of Archaeological Science, Vol. 32, št. 10, oktober 2005, str. 1515 – 1526. https://www.sciencedirect.com/
science/article/pii/
S0305440305000932.
Early Humans Wore ‘Shoes’ 30,000 Years Ago, Science Daily, 22. avgust 2005, https://www.sciencedaily.com/releases/
2005/08/050821233037.htm.
Maggie Koerth-Baker, First Shoes Worn 40,000 Years Ago, Live Science, 5. junij 2008, https://www.livescience.com/
4964-shoes-worn-40-000-
years.html.
Gaétan Chevalier, Stephen T. Sinatra idr., Earthing: Health Implications of Reconnecting the Human Body to the Earth’s Surface Electrons, Journal of Environmental and Public Health, 12. januar 2012, https://www.hindawi.com/journals/
jeph/2012/291541/?viewtype=print&viewclass=print.
Opombe
[i] Nemogoče je natančno določiti, kdaj točno se je uporaba zaščite nog (nekakšnih pračevljev) pričela. Antropolog Erik Trinkaus trdi, da so zgodnji ljudje, ki so živeli v skrajnem severnem podnebju, začeli uporabljati izolacijo za svoja stopala že pred približno 500.000 leti. Vir: Neil Schoenherr, Protective footwear started nearly 30,000 years ago, research finds, The Source, Washington University of Saint Louis, 17. avgust 2005, https://source.wustl.edu/2005/08/
protective-footwear-started-nearly-
30000-years-ago-research-finds/.