Kdaj ga nabiramo?

Divji luk nabiramo spomladi. Mlade rastline s stebli in listi vred porežemo pri tleh in jih lahko uporabimo v celoti. Zgodaj poleti pa porežemo le mehke zgornje dele stebel, pa tudi socvetne popke in kasneje cvetove.

Ker so čebulice majhne, jih običajno ne nabiramo. Zato pa lahko od junija do novembra nabiramo čebulice čemaža, ki prav tako kot divji luk spada v družino lukovk, in jih vlagamo v kis.

Divji luk v kulinariki

Priporočljivo je, da sadje in zelenjavo jemo v času sezone, ko je hranilna vrednost plodov na vrhuncu. Isto velja tudi za užitne divje rastline. A ker to ni vedno mogoča izbira za vsakogar, lahko tudi divji luk narežemo in zamrznemo, da ga uporabimo pozimi.

Vsekakor pa je sveže nabrana zel najbolj optimalna za uporabo v prehrani, saj vsaka zamrznjena jed izgublja hranilno vrednost.

Ker divji luk po vonju in okusu spominja na por, česen in čebulo, je tudi njegova uporaba podobna. Lahko ga dodajamo juham in prikuham, v solate in omake, pa tudi v sendviče. Pomembno je le, da ga drobno narežete oz. sesekljate.

Cvetove in kasneje mlade plodove pa lahko uporabimo za začinjanje zelenjavnih jedi, v omakah, namazih in polivkah. Tisto, kar sem zapisal že pri uporabi bele mrtve koprive, velja tudi za divji luk: če boste cvetove divjega luka uporabili v kuhanih jedeh, jih dodajte v jed šele proti koncu kuhanja. Tako bo ohranil večino svojih učinkovin in seveda okusa.

V splošnem pa je pomembno, da v svojo prehrano vključujemo čim bolj raznovrstno hrano. Menjavanje raznovrstne ponudbe iz bogate družine lukovk – česen, čebula, divji luk, čemaž … – nam to vsekakor omogoča.