Divji luk (Allium scorodoprasum ssp. scorodoprasum) je še ena v vrsti rastlin, ki spada v družino lukovk (Alliaceae) – tako kot čebula, česen, čemaž, drobnjak in por. Ima značilen in izrazit vonj po česnu in čebuli, ko prelomite list/steblo. Raste na nekoliko vlažnih in s hranili bogatih tleh. Je trajnica, z drobno in trdo čebulico.
Divji luk cveti od junija do avgusta (nekatere vrste luka cvetijo tudi v septembru), v višino pa zraste od 60 do več kot 100 cm. Najbolj je prepoznan po svojem vonju, pa tudi po čudovitih, velikih kroglastih socvetjih vijoličnih ali škrlatnih cvetov (brstičev). Poznamo tudi sorodnike luka, ki cvetijo v belo rumenkastih barvah.
Imenujejo ga tudi poletni luk, ker cveti poleti. Ozki, ploščati listi, ki zrastejo iz čebulice, nekoliko spominjajo na por.

Katere vrste luka poznamo?
Poznamo več vrst divje rastočih sorodnic iz družine lukovk. V Sloveniji raste več kot 20 vrst luka, od tega bi jih med gorske vrste lahko šteli približno polovico. Kot že omenjeno, jih lahko razdelimo v dve skupini: na tiste, ki cvetijo v belo-rumenkastih barvah in na tiste, ki cvetijo v vijolično-rdečih.
Med drugim poznamo: gorski luk (Allium senescens), rumenkasti luk (Allium ericetorum), škrlatni ali kamniški luk (Allium kermesinum), gorski drobnjak (Allium schoenoprasum subsp. alpinum), vanež (Allium victorialis), čemaž (Allium ursinum), gredljati luk (Allium carinatum subsp. carinatum), lepi luk (Allium carinatum subsp. pulchelum), oblasti luk (Allium sphaerocephalon) …[i]
Kje raste in uspeva divji luk?
Najdete ga lahko v toplejših krajih (ob morju): ob njivah in vinogradih, ob gozdnih robovih, grmovju ter robovih cest. Nekatere njegove zgoraj naštete sorodnice pa so doma – kar lahko razberemo iz njihovega imena – tudi v visokogorju.
Luki v naravi večinoma uspevajo v zmernih predelih severne poloble. Nekatere vrste prenesejo tudi ostre zimske razmere nad 2000 metri.[ii]

Kdaj ga nabiramo?
Divji luk nabiramo spomladi. Mlade rastline s stebli in listi vred porežemo pri tleh in jih lahko uporabimo v celoti. Zgodaj poleti pa porežemo le mehke zgornje dele stebel, pa tudi socvetne popke in kasneje cvetove.
Ker so čebulice majhne, jih običajno ne nabiramo. Zato pa lahko od junija do novembra nabiramo čebulice čemaža, ki prav tako kot divji luk spada v družino lukovk, in jih vlagamo v kis.
Divji luk v kulinariki
Priporočljivo je, da sadje in zelenjavo jemo v času sezone, ko je hranilna vrednost plodov na vrhuncu. Isto velja tudi za užitne divje rastline. A ker to ni vedno mogoča izbira za vsakogar, lahko tudi divji luk narežemo in zamrznemo, da ga uporabimo pozimi.
Vsekakor pa je sveže nabrana zel najbolj optimalna za uporabo v prehrani, saj vsaka zamrznjena jed izgublja hranilno vrednost.
Ker divji luk po vonju in okusu spominja na por, česen in čebulo, je tudi njegova uporaba podobna. Lahko ga dodajamo juham in prikuham, v solate in omake, pa tudi v sendviče. Pomembno je le, da ga drobno narežete oz. sesekljate.
Cvetove in kasneje mlade plodove pa lahko uporabimo za začinjanje zelenjavnih jedi, v omakah, namazih in polivkah. Tisto, kar sem zapisal že pri uporabi bele mrtve koprive, velja tudi za divji luk: če boste cvetove divjega luka uporabili v kuhanih jedeh, jih dodajte v jed šele proti koncu kuhanja. Tako bo ohranil večino svojih učinkovin in seveda okusa.
V splošnem pa je pomembno, da v svojo prehrano vključujemo čim bolj raznovrstno hrano. Menjavanje raznovrstne ponudbe iz bogate družine lukovk – česen, čebula, divji luk, čemaž … – nam to vsekakor omogoča.

Uporaba divjega luka v zdravilstvu
Divji luk je že nekdaj slovel po svojih zdravilnih učinkih in lastnostih. Ne pozabimo, to je lastnost prav vseh rastlin iz družine lukovk. Divji luk tako pomaga pri razstrupljanju našega telesa, saj pospešuje prebavo in presnovo ter čisti prebavne in sečne poti.
Poleg tega naj bi bil učinkovit pri zaviranju staranja, krepil naj bi srce in ožilje ter bil uspešen pri protirakavemu delovanju.[iii]
Kar nekaj pomembnih razlogov torej, da svoje jedilnike obogatite z divjim lukom.
Viri
[i] Alenka Mihorič, Divji čebulčki (Allium), Gore Ljudje, 12.8.2011. https://www.gore-ljudje.si/Vse-objave/divji-cebulcki-ialliumi.
[ii] Ibid.
[iii] Dario Cortese, Poletni luk, Delo, 7.7.2010. https://old.delo.si/druzba/odprta-kuhinja/poletni-luk.html.