Oreh je bil ljudem od nekdaj simbol moči, bogastva, plodnosti in obilja. V ljudsko zdravilstvo in kasneje sodobno medicino pa je prinesel bogastvo naravnih in zdravilnih snovi za lajšanje mnogoterih zdravstvenih težav. Oreh so ljudje povezovali s pomembnimi življenjskimi dogodki, zato so ga vključevali v osebne in kolektivne zgodbe in mitologijo.  

Najmogočnejši oreh v Sloveniji raste v Kočevski Reki. Star je več kot 300 let, visok je 15 metrov, njegov obseg pa je kar 434 centimetrov.

Jedrca orehov so sestavljena iz veliko maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov, rudnin, vitaminov A, B, C in E ter joda. So izjemno zdravi in hranilni, poleg plodov oreha pa je drevo izjemno cenjeno v lesni industriji, izvlečki drevesa oreha (lubje, listi, lupina …) pa zelo uporabni v farmaciji in kozmetični industriji.

Preverite vrhunski recept za orehove rolice, ki jih enostavno pripravite doma v dobre pol ure.

Izvor in lastnosti oreha

Oreh je listano drevo, ki doseže do 35 metrov višine. Spada med lupinasto sadje. Navadni oreh (Juglans regia) izvira iz Iraka in Irana, zato ga imenujemo tudi perzijski oreh. V Evropi pa smo ga v elitistični maniri poimenovali evropski oreh. Črni oreh (Juglans nigra) pa izvira iz Severne Amerike.

To sta tudi najbolj razširjeni vrsti oreha iz družine orehovk (Junglandaceae). V družino Junglandaceae spada sedem rodov in več kot 60 vrst listnatih dreves.[i]

Najpomembnejši je rod Juglans (oreh), za sadjarstvo sta zanimiva še rodova Carya Nutt (pekan) in Pterocarya (krilati oreškar). Gospodarsko najbrž najpomembnejša pa je vrsta Juglans regia (navadni oreh), ki raste v Evropi, Aziji, Severni, Srednji in Južni Ameriki, na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Severni Afriki.[ii]

Navadni oreh uvrščamo med vetrocvetke, kar pomeni, da njegov cvetni prah raznaša veter. Oreh je enodomna rastlina z ženskimi cvetovi in moškimi socvetji (mačicami) na istem drevesu. Cvetovi so enospolni. Moški cvetovi so združeni v viseče mačice, ženski pa v klasja na koncu mladik. Oreh cveti – sicer odvisno od vrste oreha – v aprilu (moški cvetovi) in maju (ženski cvetovi), plodove pa nabiramo konec septembra in v oktobru.

Jedrca orehov so izjemno zdrava in hranilna. Na Najini domačiji jih v sezoni lahko naročite v spletni trgovini. Ali pa si jih po predhodnem dogovoru naberete sami.

Oreh doseže rodnost po sedmih ali desetih letih (cepljene sadike obrodijo že drugo ali tretje leto), polno rodnost pa doseže šele po tridesetih letih. Zato je vsaj nekoč veljalo, da oreh sadimo za naše zanamce.

Največ orehov pridelamo v Evropi in na območju Azije.

Sestava oreha

Plodovi oreha imajo veliko energijsko vrednost. Ta znaša 2724 kJ na 100 g orehov. Listi in nezreli plodovi pa vsebujejo tudi veliko vitamina C. Še ne povsem zreli plodovi se konec junija med drugim nabirajo za eno najbolj iskanih žganih pijač ali likerja – orehovca.

Orehi so odlična dopolnitev tudi slanih jedi. Preverite recept za vrhunske polnjene paprike z maso, ki vsebuje tudi orehe.

Koliko hranilnih snovi vsebuje 100 g orehovih jedrc?

Za lažje razumevanje sestave oreha si poglejmo, približno koliko hranilnih snovi vsebuje 100 gramov orehovih jedrc.

  • 15,2 g beljakovin
  • 65,2 g maščob
  • 13,7 g ogljikovih hidratov, vključno z 6.7 g vlaknin
  • 0,34 mg tiamina
  • 0,54 mg vitamina B6
  • 98 µg folatov (vitamina B9)
  • 3,4 mg mangana
  • 1,6 mg bakra
  • 158 mg magnezija
  • 346 mg fosforja
  • 3,1 mg cinka

Viri

[i] Anita Sotlar, Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana, Kmečki glas, 2019.

[ii] Ibid.