Zdravilne rastline so rastline, ki se v medicini ali zdravilstvu uporabljajo kot preventiva za zdravje, za lajšanje zdravstvenih težav ali zdravljenje. Niso vse zdravilne rastline tudi zelišča, čeprav pogosto slišimo izraz zeliščarstvo. Mnoge zdravilne rastline po načinu rasti namreč niso zelišča, temveč grmi in/ali drevesa.

Tradicionalno zdravilne rastline uporabljamo za čaje, tinkture ali kapljice, sirupe, mazila, olja, dišavne kopeli, kreme, losjone, obkladke, ali pa kot sestavine obrokov, ki so del zdravega jedilnika. Ko je zelišče ali zdravilna divja rastlina posušena, se imenuje droga.

Kaj moramo vedeti ob nabiranju

Najprej je treba poznati rastline, ki jih nabiramo. Pomembno je, da poznamo tudi rastline, ki bi jih zaradi podobnosti lahko zamenjali s strupenimi vrstami rastlin. Takšna zamenjava se običajno zgodi pri nabiranju listov čemaža, ki ga lahko nepozoren nabiralec hitro zamenja za strupene liste šmarnice, jesenskega podleska, belo čmeriko ali celo mlade liste pegastega kačnika. 

V Evropi raste v naravi več kot 12 000 rastlinskih vrst, od tega jih je najmanj 1500 rastlinskih vrst užitnih. Zgolj okrog 200 vrst rastlin je strupenih,[i] ki večinoma ne povzročajo hudih zdravstvenih težav, če jih pomotoma naberemo in pojemo. So pa med njimi tudi take, ki ob zaužitju že majhne količine lahko privedejo do smrti. 

Zavedati se moramo, da nikoli ne nabiramo zaščitenih ali redkih rastlin. Pa tudi, da smemo nabrati le toliko rastlin, kolikor jih potrebujemo. To sta dve nepisani pravili, ki bi se jih morali držati iz spoštovanja do narave.

Kje nabirati zelišča in užitne divje rastline

Zdravilna zelišča in užitne divje rastline, če je le mogoče, nabirajte v naravi, v »divjini«, saj vsebujejo pomembno večje količine vitaminov, rudninskih snovi in elementov v sledeh od istovrstnih gojenih rastlin.

Povprečno imajo rastline, rastoče v naravi, 4 krat več vitamina C, 4-krat več beljakovin, pa tudi 4-krat več železa, ki je eden elementov v sledeh. Številne divje rastline pa vsebujejo precej več raznovrstnih hranil in višje vrednosti od gojene zelenjave, ki je najpogosteje na naših krožnikih. Tako ima velika kopriva na primer 25-krat več vitamina A kot glavnata solata, navadna regačica pa ima denimo 13-krat več beljakovin kot endivija.[ii]

Da je nujno nabirati rastline v naravi, pa ni razlog zgolj v vsebnosti in raznovrstnosti hranil, pač pa je razlog tudi v sodobnem, konvencionalnem kmetijstvu. Tudi ljudje na svojih vrtovih, ob mejah ali poteh uporabljajo tako kot konvencionalni kmetje ogromne količine pesticidov, zato so te rastline, pa čeprav jih poznamo kot zdravilne, na teh s pesticidi obteženih predelih škodljive za naše zdravje.

Kaj pazimo pri nabiranju

Predvsem pazimo, da ne razrijemo vse naokrog, predno dosežemo željeno rastlino. V naravi raste precej divjih rastlin na kupu, zato moramo biti pozorni tudi na rastline, ki jih ne poznamo in ne nabiramo.

Nabiramo zgolj tiste rastlinske dele, ki jih potrebujemo. Če na primer potrebujemo cvetove regrata za med, naberemo zgolj njegove cvetove. Če nabiramo korenine, potem pazimo, da korenine izkopljemo na širšem predelu, ne vseh korenin na enem mestu. 

Kdaj nabiramo zdravilne divje rastline in zelišča

Zdravilne rastline nabiramo ob suhem in lepem vremenu v dopoldanskem času. To je še posebno pomembno, če nabiramo zdravilne rastline, ki vsebujejo hlapna oz. eterična olja. Kadar dežuje, pa rastlin ne nabiramo. Po dežju vedno počakamo 2 do 3 dni.

Za vsako zelišče in divjo rastlino morate vedeti, kdaj cveti. To je vaš smerokaz, kdaj cvetove rastlin nabrati. Zelišča običajno nabiramo v začetku cvetenja, ko se cvetovi še odpirajo. Korenine pa običajno zahtevajo, da se jih nabira zgodaj spomladi ali pozno v jeseni. Kot rečeno, je vaš smerokaz kdaj nabirati rastlina sama.

Kako sušimo in shranjujemo zdravilne divje rastline in zelišča

Splošno pravilo je, da rastlin ne sušimo na soncu. Sušimo jih v senci na toplem (podstrešje, kozolec) in na odprtem, zračnem prostoru. Sušimo jih takoj po nabiranju in ne čakamo s sušenjem dan, 2 ali celo 3 dni. Na ta način preprečimo uhajanje zdravilnih učinkovin.

Čeprav določene rastline kljub pravilnemu sušenju močno spremenijo barvo (list trpotca, poprove mete in bazilike lahko počrnijo), se med sušenjem barva listja ne sme izrazito spremeniti. Če pride do spremembe v barvi, to običajno pomeni, da je prišlo tudi do spremembe v sestavi aktivnih snovi ali pa so bile rastline sušene in preveč izpostavljene svetlobi. Sušite vsako vrsto posebej.

Če se le da, ne umivamo ali izpiramo nabranih zdravilnih rastlin. To je lahko doseči, če rastline nabirate na neokrnjenih terenih in mestih. Ne režite rastlin pred sušenjem, temveč jih posušite cele. Pa tudi ne drobite ali lomite že posušenih zdravilnih rastlin. To storite tik pred uporabo rastline (nekaj, predvsem krhki cvetovi, se vam jih bo polomilo v vsakem primeru).

Seveda pa je drugače, če zdravilna zelišča ali divje rastline nabirate za solate ali druge jedi. Sveži regrat in kurja črevca, ki ju daste v solato, seveda operete. Za regrat je celo priporočljivo, če želite zmanjšati njegovo grenkost, da ga namočite v mlačni vodi in nato sperete s hladno vodo.

Korenine predhodno očistite in narežete na dolge trakove. Tako boste korenine lažje in hitreje posušili. Nekateri korenine tudi zmeljejo, da se lažje posušijo.

Rastline lahko sušite na lesenih pladnjih z režami, kjer zrak lahko kroži. Mnoge rastline lahko preprosto povežete v šopke (šope) ali snope, ki jih obesite na vrv s cvetovi navzdol. Naj ne bodo stisnjeni tesno drug ob drugega, saj mora zrak za učinkovito sušenje rastlin krožiti med šopki.

Posušene dele zdravilnih rastlin je priporočeno shranjevati v steklenih kozarcih, papirnatih vrečkah, posodah ali drugih vrečicah iz naravnih materialov. Sam uporabljam steklene kozarce, ker dobro tesnijo, a jih postavim na temno mesto, da zelišča ohranijo značilno barvo, vonj in okus.

Na kozarce napišite vrsto rastline in čas ter leto nabiranja. Obvezno shranjujte zelišča in druge zdravilne rastline v suhem prostoru (ne v vlažni kleti).

Čas shranjevanja je različen. Za cvetove, liste ali stebelca do 2 leti. Za korenine do 4 leta. Vseeno je zelo pomembno, da zdravilnih rastlin ne nabirate na zalogo. Priporočam, da rastline shranjujete le leto dni. Tako poskrbite, da imate vsako leto novo, svežo bero zdravilnih rastlin, druge pa pustite drugim nabiralcem ali naravi.

Zakaj moramo svoje krožnike obogatiti z divjimi rastlinami

Divje rastline so zrasle v naravi, zato so njihove lastnosti neokrnjene. Za razliko od domače zelenjave in sadja, so bili tem pridelkom v procesu žlahtnjenja dodani ali odvzeti določeni parametri in elementi.

Na ta način je človek dobil ustreznejšo in bolj prilagojeno sorto za svoj vrt. Pogosto tudi obilnejši donos na enoto zemlje in večji pridelek. V procesu žlahtnjenja pa je človek lahko tudi odvzel ali zmanjšal lastnosti  (na primer odpravil grenčico ali ojačal sladkost), ki je bolj ustrezala ljudem.

V naravi pri divjih rastlinah praviloma ne boste našli velikih plodov, ki so zelo sladki in sočni. Boste pa našli pravo razkošje okusov, ki je vaše brbončice še niso doživele. Narava je bogata s temi zdravilnimi rastlinami, ki jih lahko naberete brezplačno. Še bolj pomembno, te rastline ponujajo raznovrstno hranilno vrednost in so osnova s svojimi zdravilnimi lastnosti, iz katerih snovi jemlje farmacija.

Viri

[i] Rudi Beiser, Užitne divje rastline, Založba Narava 2015, str. 9.

[ii] Prav tam.

Dosedanji članki o zdravilnih divjih rastlinah in zeliščih