Užitne in zdravilne divje rastline so ljudje skozi zgodovino uživali z velikim veseljem, saj so imeli znanje o njihovih zdravilnih vrednostih. Nato je človek postal vzvišen, zdravilne in užitne divje rastline je poimenoval plevel, ljudje pa so začeli verjeti, da je uživanje divjih rastlin zgolj domena vojnih časov, pomanjkanja in revščine.

Danes se posamezne divje rastline vračajo celo na menuje priznanih kuharskih mojstrov. Njihov izbor je omejen, saj v večini primerov kuharski chefi zgolj želijo napraviti vtis na zdolgočasene in nevedne petičneže, ki se jim zdi nenavadno že to, da lahko jedo čokoladni bonbon iz listov bršljanaste grenkuljice. Nasprotno pa je lahko izbor zdravilnih divjih rastlin na vaših krožnikih zelo bogat.

Iz divjih rastlin lahko pripravite solate, juhe, masla, namaze, jih uporabite kot sestavine za pesto in peciva, za domače likerje, sokove, čaje, mazila …

Solata iz užitnih divjih rastlin je le ena v vrsti jedi ali priloge k jedem, ki obogati naš krožnik. Sestavine za solato najdete praktično kjer koli v naravi – v gozdu, na obronkih gozda, ob živih mejah, na travnikih, njivah in vrtovih, vinogradih, ob poteh … Nujno morate biti pozorni, da ta rastišča niso obtežena s pesticidi, pa tudi, da rastlin ne zamenjate z na videz podobnimi, a strupenimi vrstami rastlin.

Divje rastline pogosto vsebujejo velike vrednosti potrebnih hranilnih snovi, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Zato ni nikakršne potrebe, da v svojo prehrano umeščate prehranska dopolnila, če se uravnoteženo in polnovredno prehranjujete, saj narava v celoti poskrbi za naše potrebe. Potrebujete le znanje in radovednost.

V kulinaričnem smislu je Navadna zvezdica (ali domače kurja črevca) zelo primerna za ublažitev grenkobe ali trpkosti drugih divjih zelenih rastlin. Zato je uporabna skupaj z regratom, katerega listi po cvetenju postajajo vse bolj grenki.

Sestavine za solato iz užitnih divjih rastlin

Kot rečeno, se lahko sestavine spreminjajo iz dneva v dan, odvisno od sezone (letnega časa), vaše volje po nabiranju in želje po raznovrstnosti obeda. Večina spodaj naštetih rastlin raste na lahko dostopnih predelih, več o tem, kje jih najdete, pa preverite s klikom na posamezno rastlino.

(S klikom na povezave posameznih rastlin preverite opise in zdravilne lastnosti rastline ter recepte.)

Cvetovi mrtve koprive (pa tudi vijolic in trobentic) bodo med drugim popestrili videz vašega krožnika.

Priprava

  1. Vse nabrane rastline dobro očistite in operite. Zelene dele natrgajte ali narežite. Dobro premešajte, da dobite enakomerno mešanico, še preden dodate preliv.
  2. Posebej pripravite preliv za solato. Grenčinam, ki jih lahko zaznamo pri regratu in grenkuljici, se najbolje priležejo zaokroženi in rahlo sladki prelivi. Zato mešanici olja, kisa in soli dodajte še malo gorčice in malo javorjevega sirupa ali regratovega medu.
  3. Preliv dodajte solati, tik preden jo postrežete, da nežni lističi ne bi preveč oveli.

Nasvet

Sestavine lahko zamenjujete po svojih željah, dostopnosti do rastlin ali preferenci vašega okusa. Divje rastline bi morali čim večkrat umeščati na svoj jedilnik, pozoren je potrebno biti le na to, da rastlin ne zamenjate s podobnimi strupenimi rastlinami. Navadni gabez, denimo, vsebuje pirolizidinske alkaloide, zato ga je priporočljivo uporabljati občasno in v zmernih količinah.

Bodite raziskovalci narave, uživajte njene čudovite darove in postanite njen varuh.